Prtljaga iz otroštva: Kaj če starš-kaktus dobi otroka-marjetico?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Nadaljevanje prispevka Prtljaga iz otroštva in … otroci kot rožice
Piše dr. Tadeja Milivojevič Nemajič
Tokrat bomo pogledali, kaj pa če starša, ki sta sama kaktusa (še enkrat želim poudariti, da niti kaktus, niti marjetica nista ne boljša ne slabša drug od drugega; le različna sta si), dobita malo marjetico.
Tudi zanjo bosta skrbela najbolje kot le lahko … za kaktus.
Če marjetica ne bo dobro uspevala, jo bosta malo manj zalila. Če še ne bo uspevala, jo bosta presadila v manj bogato zemljo. In če še ne bo uspevala, jo bosta dala na malce bolj toplo in sončno lego.
Vse to v najboljši veri!
Otroci so od staršev odvisni in potrebujejo jih za svoje preživetje. Zato na vsak način hočejo ostati povezani z njimi. Četudi za ceno svojih polnih potencialov. Otrok dolgo časa ne bo pomislil, da starš kaj ne dela prav. Tako marjetica ne bo pomislila, da bi jo starša morala bolj zaliti ali da bi ji morala dati bogatejšo prst, temveč bo nekje globoko v sebi začela verjeti, da z njo nekaj ni v redu, da en del nje ni v redu. Da bi ostala povezana s starši, se bo zaščitila. Tudi za ceno svojih lastnih potencialov. Tako bo okoli srca zgradila eno malo ograjico – to bo njena zaščita.
PRIMER: Ana in Tone sta razvila vsak svojo zaščito: Ana je sebe postavila čisto na stran, vsi drugi so bili pomembnejši. Ni se pokazala, bila je »zlita z okoljem«, delovala je zelo negotovo.
Tonetova zaščita pa je bila, da je bil v družbi zelo glasen in vedno v ospredju (prvi vtis o njem je bil, da je zelo odprt človek, čeprav svoje ranljivosti nikdar ni pokazal nikomur), deloval je zelo prepričan vase.
Starši zaradi lastne prtljage pogosto ne vemo, kakšno rožico smo dobili. Zato zanjo pogosto skrbimo na njej neustrezen način. Sama pravim, da otroka zgrešimo. Otrok pa se zato, da bi z nami ostal povezan, zaščiti. Vsak otrok na svoj način. In v podobni situaciji se 2 otroka pogosto zaščitita na diametralno nasproten način. Eden na način, ki mu Jesper Juul reče premočrten in »postane« tak, ki je všeč staršu, drugi na nasprotnega, ki je popolnoma drugačen od tega, kar želi, pričakuje starš.
PRIMER: V družini, kjer je na primer šolski uspeh NADVSE pomemben, kjer otroci ves čas dobivajo posredna in neposredna sporočila, da je uspeh alfa in omega vsega, bo morda en od otrok res vso svojo energijo usmeril v ocene. Drugi pa bo morda od ene starosti naprej glede šole postal pravi upornik: šola in ocene mu ne bodo pomembne, šolsko delo bo čisto ignoriral, šprical bo šolo, …
Na zunaj sta reakciji enega ali drugega popolnoma različni, če pa pogledamo malce globje, pa oba otroka odraščata z občutkom, da nista pomembna, da nista vidna.
Tekom odraščanja otrok svojo zaščitno reakcijo tolikokrat ponovi (lahko doma, lahko v šoli, s prijatelji, sorodniki, …), da bo tista mala ograjica, ki jo je zgradil v otroštvu, do odrasle dobe postala že vsaj mali zidek, če ne masivno obzidje.
PRIMER: Nek moj klient pravi, da ima okoli srca 3 obzidja in 7 jaškov napolnjenih z vodo, v kateri plavajo krokodili!
Funkcija ograjice, zidu ali obzidja je, da nas zaščiti! Zaščiti pred bolečino. Vendar zidovi pogosto preprečujejo, da bi notri prišle tudi lepe stvari. Čez zid pač ne morejo. Ne v polnosti.
Zato se tudi »srce« ne more napolniti. Ne čisto.
Povedala sem že, da ni človeka, ki bi imel čisto polno srce. Tako tudi ni takega, ki bi imel srce čisto prazno. Tak bi dejansko umrl. Vsi smo tako med tema dvema skrajnostnima. Eni smo bili bolj, eni manj ranjeni. Eni smo v odraslost pritovorili malce bolj polne, drugi malce manj polne kovčke.
In ravno zaradi teh kovčkov ne uspemo v polnosti uzreti, kakšnega otroka smo dobili.
Tudi tu velja pregovor: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
Otrok, ki ni bil viden, slišan in razumljen na njemu pravi način, tega ne bo znal niti v odraslosti, ne do sebe, ne do drugih. Tak, ki ni bil vreden, ljubljen, spoštovan, to v odrasli dobi ne bo znal niti do sebe, niti do drugih.
Preberite: Kaj če starš kaktus dobi otroka kaktusa?
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
