Čustveno izsiljevanje – vas čustveno izsiljujejo?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše psihologinja in psihoterapevtka Katja Z. Istenič
Pred časom je k meni na terapijo prišla mlada gospa, ki jo je močno obremenjeval njen odnos z mamo. Njena mama je imela v preteklosti depresijo in več zdravstvenih težav, zato je že kot otrok zelo pazila, da mame ni nikoli vznemirjala ter ji je vedno ugodila. Sedaj kot odrasla pa je ugotavljala, da jo njun odnos bremeni. Kljub temu, da je bila poročena in imela nekaj let starega otroka, je njena mama pričakovala, da ji bo hči vedno na voljo. Kadar je hči želela preživeti popoldne s svojo družino, je njena mama postala užaljena in pričela nanjo močno pritiskati. Večkrat je dejala: »Vsaki hčeri bi mama morala biti najpomembnejša v življenju. Mamo imaš le eno! Pomisli, kaj vse sem jaz zate naredila! Ti pa tako grdo delaš z mano! Zagotovo bom spet padla nazaj v depresijo zaradi tega!« Njena hči se je ravno mamine ponovitve depresije izredno bala, zaradi česar je večino časa popustila in mami ugodila. A to ni rešilo klientkinih težav. Ko je mami popustila, je mama sicer nehala pritiskati nanjo, a se je klientka takrat ravno tako počutila obupno. Zanemarila je svoje želje ter družino in imela občutek, da je slaba žena in mama. Bila je povsem zmedena in ni vedela, kaj naj stori.
Zakaj je hči pogosto popustila pri maminih zahtevah?
Hči je bila prepričana, da je njena dolžnost, da poskrbi za mamino dobro počutje. Počutila se je odgovorno za mamo. Ob misli, da mami kdaj ne bi ugodila, je doživljala zelo močne občutke krivde.
Kaj se je dogajalo v njunem odnosu?
Klientkina mama se je postavila v vlogo žrtve in z različnimi strategijami hčerko poskušala pripraviti do tega, da bi jo hči reševala. Mama je svojo hčer čustveno izsiljevala.
Kaj je čustveno izsiljevanje?
Izraz si je izmislila terapevtka Susan Forward. Čustveno izsiljevanje je oblika nezdrave komunikacije, ki nastane med dvema osebama. Ena od teh oseb uporablja strah, krivdo ali občutek dolžnosti, s katerimi pritiska na drugo osebo, dokler ji le ta ne ugodi. V primeru, da oseba temu ne ugodi, prične oseba, ki čustveno izsiljuje, drugo osebo psihološko kaznovati. Oblik kaznovanja je več. Najbolj pogoste so zlasti kuhanje mule, grožnje ali postavljanje v vlogo žrtve, pri čemer oseba, ki čustveno izsiljuje, ostalim prisotnim še dodatno sporoča, kako zelo trpi in se muči, ker mu druga oseba noče ugoditi.
Kdo je še posebej dovzeten za čustveno izsiljevanje?
Osebe, ki pogosto doživljajo krivdo in imajo težave pri postavljanju meja, so bolj dovzetne za čustveno izsiljevanje. To še zlasti velja za tiste, ki se hitro počutijo odgovorne za čustva drugih ljudi in ki vedno želijo drugim ustreči. Pogosto so prepričani, da morajo dati druge vedno na prvo mesto ter se ne zavedajo lastne vrednosti.
Kako čustveno izsiljevanje ustavimo?
Prvi korak je, da čustveno izsiljevanje prepoznamo. To je ponavadi veliko težje storiti, kot se sliši. Ker takrat doživljamo močne občutke krivde in nas je strah za odnos, nas lahko ti občutki zelo zmedejo. Nismo prepričani, kaj je za nas prav. Želimo si postaviti mejo, a nas istočasno skrbi, da bomo drugo osebo preveč prizadeli.
Slaba oseba ali le slaba strategija?
Pomembno se je zavedati, da je čustveno izsiljevanje le strategija, ki jo druga oseba uporablja. Čeprav uporablja nezdravi način komunikacije, to ne pomeni, da je ta oseba slaba. Kljub temu, da nas nekdo morda čustveno izsiljuje, imamo še vedno možnost s to osebo spremeniti komunikacijo in vzpostaviti zdrav odnos – če si to seveda želimo.
Da boste znali čustveno izsiljevanje pravočasno prepoznati, bom z vami v Facebook skupini Odgovorno starševstvo delila 8 najpogostejših taktik čustvenega izsiljevanja.
- Kako odreagirati na otrokovo stisko? - 24. 4. 2020
- Samopoškodovanje – 5 napak, ki jih naredimo starši - 24. 4. 2020
- Moj otrok se samopoškoduje, kaj naj naredim? - 24. 4. 2020
