Pričakujeva prvega otroka. Kako naj se nanj pripraviva?
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
To vprašanje bi jih bilo dobro pogledati pred vsako večjo prelomnico v življenju – vsekakor pred prvim otrokom. Čas za to je že v obdobju, ko se par šele odloča za otroka ali med nosečnostjo – po porodu bosta vsaj nekaj časa za to težko našla čas.
Velika sprememba v zadnji generaciji ali dveh je sprememba v vlogah v družini. Še eno do dve generaciji nazaj je bil vzorec v družinah: oba hodita v službo, za gospodinjstvo in družino skrbi mama, oče pa za opravke okoli hiše. Jaz to obdobje, v katerem živimo sedaj, še vedno vidim kot obdobje prehoda: od strogo ločenih vlog v partnerskih odnosih do vlog, ki se bolj prepletajo in zato potrebujejo več odkrite komunikacije, več prevzemanja osebne odgovornosti.
Generacijo ali dve nazaj se bile vloge točno določene. Vedelo se je, kaj se pričakuje od otroka, kaj od mame, kaj od očeta in četudi komu ni bilo všeč, je tako pač bilo. Danes se mora vsak odrasel posameznik in s tem tudi vsak par večkrat vprašati, kaj si želi, kaj so njegove vrednote, kaj mu pomeni družina, po kateri poti želi iti, …
Zato parom, ki otroka načrtujejo ali pričakujejo svetujem, da se o tem odkrito pogovorijo. V nadaljevanju je nanizanih nekaj vprašanj, o katerih se lahko pogovorita.
Kako se vidim v najinem razmerju v tem obdobju?
Kako vidim najin partnerski odnos?
Kaj mi pomeni starševstvo?
Kako si predstavljam sebe kot starša?
Kaj si predstavljam, da bodo moje močne strani v starševstvu in kaj moje šibke?
Kaj bi rad v svoje starševstvo prenesel iz svoje primarne družine?
Česa iz svoje primarne družine ne bi rad prenesel naprej?
Česa se v zvezi s starševstvom veselim?
Česa me je v zvezi s starševstvom strah, glede česa sem negotov, nesiguren?
V čem mislim, da bo partner kot starš dober?
Pogovor o teh vprašanjih lahko traja tudi nekaj večerov zapored. Uro do dve si rezervirajte za vsak pogovor. O vprašanju naj najprej govori eden, drugi pa naj ga le posluša (brez komentarjev in podvprašanj, saj le ta lahko vodijo v konflikt), potem naj na isto vprašanje odgovori drugi (tu ne dajajta replike na to, kar je povedal partner – ker bo to vodilo v boj, ne pa v izmenjavo mnenj, govorite le o sebi).
Na koncu vsakega pogovora si podelita še: »Kar mi je bilo glede današnjega pogovora všeč, je …«
Lep pogovor vam želim!
Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
- Ne želim povedati, da sem bolna - 3. 5. 2022
- Po vsakem družinskem slavju sem na smrt utrujena - 3. 5. 2022
- Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo - 3. 5. 2022
