Neplodnost pri ženskah

O neplodnosti govorimo, ko pri paru ne pride do zanositve po enem letu rednih, nezaščitenih spolnih odnosov. Statistika kaže, da so vzroki za neplodnost v 30 % pri ženskah, v 30 % pri moških, v 30 % gre za kombinacijo težav pri obeh spolih, v 10 % pa so težave nepojasnjene. Gre za vse pogostejšo težavo sodobnega sveta in tudi v Sloveniji že vsak šesti par poišče zdravniško pomoč zaradi neuspešnih poskusov zanositve.

Diagnozo za žensko neplodnost je težko postaviti, zdravljenje pa je odvisno od vzrokov. Številni neplodni pari spočnejo otroka brez zdravljenja. Približno 95% parov zanosi v roku dveh let.

Simptomi neplodnosti pri ženskah

Glavni simptom, ki kaže na neplodnost, je nezmožnost zanositve, kljub rednim in pogostim spolnim odnosom. Predolg (več kot 35 dni) ali prekratek (manj kot 25 dni) menstrualni cikel, neredne ali celo izostale menstruacije kažejo na motnje v ovulaciji. Pogosto ni nobenih drugih znakov.

Kdaj k zdravniku

Kdaj poiskati zdravniško pomoč je v veliki meri odvisno od starosti ženske:

• manj kot 35 let – zdravniki priporočajo, da je treba poskušati zanositi vsaj eno leto, preden se začne zdravljenje
• med 35 in 40 let – če po šestih mesecih ne pride do oploditve, se posvetujte s svojim zdravnikom
• več kot 40 let – testiranje in zdravljenje je najbolje začeti takoj

Zdravnik se bo za takojšen začetek zdravljenja odločil tudi, če imata ženska ali njen partner že postavljeno diagnozo, ki otežkoča oploditev, če ima ženska že dlje časa neredne ali boleče menstruacije, če gre pri ženski za vnetje v predelu male medenice, v primeru večih spontanih splavov, če je bila zdravljena zaradi raka ali če ima endometriozo.

Vzroki za neplodnost pri ženskah

Vsak od naslednjih faktorjev je ključen za zanositev:

• ovulacija – proces, ko v jajčnikih dozori in se sprosti jajčece. Na voljo je več metod za ugotavljanje ovulacije, najzanesljivejša pa je opazovanje svojega telesa in sprememb skozi ciklus.
• partnerjeva sperma – težava lahko nastopi, če je imel partner določene bolezni ali operacije. Zdravnik lahko s preprostimi testi preveri kvaliteto partnerjeve sperme.
• redni spolni odnosi – za oploditev morata imeti partnerja redne spolne odnose, predvsem v obdobju plodnih dni.
• prehodni jajcevodi in normalna maternica – spermij in jajčece se srečata v jajcevodu, zarodek pa potrebuje normalno in zdravo maternico za svoj razvoj.

Da pride do zanositve, je ključen vsak korak v procesu reprodukcije:

• eden od obeh jajčnikov sprosti zrelo jajčece
• jajčece potuje v jajcevod
• semenčice plavajo skozi maternični vrat in maternico do jajcevodov, kjer oplodijo jajčece
• oplojeno jajčece se po jajcevodu spusti v maternico
• jajčece se v maternici vgnezdi in začne rasti ter se razvijati

Pri vsakem od teh korakov se lahko kaj zalomi.

Dejavniki, ki najpogosteje povzročajo neplodnost pri ženskah

Motnje ovulacije

Motnje v ovulaciji pomenijo, da so vaše ovulacije neredne oz. da jih sploh ni. Le-te so vzrok za neplodnost pri enem od štirih parov. Ovulacija je posledica natančno usklajenega delovanja določenih delov v možganih (hipotalamus, hipofiza), vzroki za motnje pa so številni. Najpogostejši vzrok za odsotnost ovulacije je:

• sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), do katerega pride zaradi hormonskega neravnovesja, ki vpliva na ovulacijo. Pri mnogih ženskah je prisotna tudi povišana vrednost inzulina v krvi, povečana telesna teža, nenormalna poraščenost po telesu in obrazu, aknavost. PCOS je verjetno genetsko pogojen, saj se v določenih družinah pojavlja pogosteje.
• motnje v delovanju hipotalamusa. Zaradi nepravilnega izločanja gonadoliberina (GnRH) iz hipotalamusa in LH ter FSH iz hipofize ne pride do rasti in dozorevanja jajčnih foliklov, zato tudi ni ovulacij. Na hormone lahko vplivajo pretirana fizična dejavnost ali psihični stres, zelo visoka oz. zelo nizka telesna teža, tudi nenadno izrazito povečanje oz. izguba telesne teže. Najbolj očitni znak za nepravilno izločanje hormonov so neredne ali izostale menstruacije.
• prezgodnja odpoved delovanja jajčnikov (prezgodnja menopavza) pomeni, da v jajčniku prezgodaj, torej pred 40. letom, propadejo vse jajčne celice. Jajčnik je izčrpan, menstrualnega ciklusa ni več, pojavljajo pa se tudi vročinski valovi.
• povišana vrednost prolaktina (hiperprolaktinemija) povzroča motnje v menstrualnem ciklusu in odsotnost ovulacij, saj negativno vpliva na izločanje GnRH, LH in FSH. Najpogostejši vzroki za povišano vrednost prolaktina v krvi so benigni tumorji hipofize, ki izločajo prolaktin (prolaktinom), ter jemanje nekaterih zdravil ali bolezni ščitnice.

Okvarjeni jajcevodi

Moteno delovanje jajcevodov je posledica poškodbe sluznice v notranjosti in nastanka zarastlin, zaradi česa semenčeca ne morejo pripotovati do jajčeca oz. se jajčece ne more vgnezditi v maternici. Najpogostejši vzroki so:

• vnetje v mali medenici, kot posledica okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi (klamidija, gonoreja). Prizadeta so notranja rodila, lahko pa tudi vsa mala medenica.
• predhodni operativni posegi v področju trebušne votline ali medenice, kot npr. poseg zaradi izvenmaternične nosečnosti.
• tuberkoloza rodil, ki pa je v Sloveniji zelo redka.

Endometrioza

Endometrioza je stanje, pri katerem se maternična sluznica (endometrij) razrašča zunaj maternične votline, npr. na jajčnikih, jajcevodih, potrebušnici, mehurju, črevesju. Endometrioza povzroča bolečine in neplodnost. Kirurška odstranitev tkiva lahko pusti brazgotine, ki zamašijo jajcevode in onemogočijo združitev jajčeca in spermija.

Sluznica pa se lahko razraste tudi globoko v maternično steno, kar preprečuje vgnezdenje oplojenega jajčeca. Mehanizem vpliva endometrioze na plodnost še ni v celoti pojasnjen, odvisen pa je od razširjenosti oziroma stadija endometrioze.

Nepravilnosti maternice ali materničnega vratu

Ti dejavniki lahko vplivajo na uspešno vgnezdenje jajčeca ali pa zelo povečajo možnost za splav:

• benigni polipi ali tumorji (miomi oz. maternični fibroidi) so zelo pogosti. Vplivajo lahko na vgnezdenje jajčeca ali zamašijo jajcevode. Kljub temu pa številne ženske z miomi zanosijo.
• brazgotine, kot posledica endometrioze ali vnetje v maternici
• prirojene nepravilnosti, kot npr. pregrada maternice
• stenoza oz. zožanje materničnega vratu, ki je lahko dedna ali pa posledica poškodbe
• včasih maternični vrat ne proizvaja dovolj sluzi, ki omogoča semenčicam prehod v maternico

Nepojasnjen vzrok neplodnosti

Pri približno 25 % parov z običajnimi preiskavami vzroka za neplodnost ne odkrijejo. Možni vzroki za nepojasnjeno neplodnost so prikrite motnje v razvoju foliklov, ovulaciji, lutealni fazi menstrualnega ciklusa in v kakovosti semenskega izliva ter pri oploditvi in ugnezditvi zarodkov. Nepojasnjena neplodnost je v mnogih primerih posledica prepleta neugodnih dejavnikov, kot sta npr. starost ženske, ki presega 35 let, in slabši, a še normalni izvid spermiograma, ki vsak zase sicer ne bi povzročala neplodnosti. Včasih se stvari rešijo same od sebe, vseeno pa ni pametno čakati z zdravljenjem.