Čustvene stiske, ki se pojavljajo pri otrocih in mladostnikih
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
V času epidemije je povsem pričakovano, da so otroci in mladostniki zaskrbljeni ali prestrašeni, da čutijo jezo zaradi omejevalnih ukrepov, da so njihovi čustveni odzivi bolj burni ali da se po drugi strani bolj umaknejo vase. Marsikateri otrok ali mladostnik tlači svoja čustva in se dela močnega, ker ne želi obremenjevati svojih staršev, za katere čuti, da so že tako ali tako v stiski.
Otroci in mladostniki se odzivajo in uglasijo z našimi čustvi in čustvenimi stanji v družbi ter tako čutijo, kar čutimo mi odrasli, kar pravi tudi rek, da so otroci ogledalo družbe. Poleg tega pa so čustvene stiske pogosto posledica izgube občutkov varnosti, izgube dnevne in družinske rutine, nerazumevanja situacije in izgube kontrole nad lastnim življenjem.
V porastu so čustvene stiske v povezavi z zaskrbljenostjo, strahom in anksioznostjo. Najpogostejši je strah pred smrtjo in izgubo bližnjih, ki se kaže tako, da so otroci v nekakšnem krču v odnosu do bližnjih, nenehno spremljajo in preverjano bližnje, kam gredo, kje so in kaj počnejo. Povečan je tudi strah pred separacijo od staršev ali drugih bližnjih oseb. Pojavljajo se strahovi pred izgubo prijateljev, pred okužbo in tudi glede lastnega zdravja. Otroci in mladostniki močno zaznavajo tudi strah odraslih glede eksistence in finančne varnosti. Marsikaterega otroka skrbi ali bodo imeli dovolj denarja in celo razmišljajo, kako bi lahko sami kaj zaslužili.
Veliko otrok in mladostnikov doživlja občutja negotovosti, nemoči in brezizhodnosti (npr. glede zaključka šolskega leta – matura oz. valeta, ker ne morejo videti in se družiti s prijatelji), pri nekaterih ta občutja spremljajo misli o smrti in samomoru.
Občutki osamljenosti, izolacije prispevajo k povečanemu depresivnemu razpoloženju, ki je po drugi strani tudi posledica pomanjkanja energije in moči, da se spopadejo z izzivi, kijih življenje prinaša.
Veliko otrok in mladostnikov je bolj kot običajno razdražljivih in občutljivih. Veliko otrok se bolj kot običajno zapisa vase in se z zavestjo odmika iz te situacije v kateri se nahajamo. Naredijo si svoj namišljeni svet v katerem je vse drugače, predvsem pa veliko lepše, neobremenjujoče in bolj prijetno kot v realnem svetu. Pogosto zelo veliko časa preživijo v tem namišljenem svetu. In ko bližnji od njih kaj zahtevajo (npr. da naredijo kaj za šolo, da pridejo pojest kosilo, da se gredo umit), se z zavestjo in mislimi vrnejo v ta realen svet, občutijo vse pred čemer so prej uspešno zbežali in posledično je jim ta svet tukaj in sedaj zdi še bolj grozen in nemogoč, ker ga primerjajo s fikcijo, ki so si jo ustvarili v svojem domišljijskem svetu. Pojavlja se tudi porast paničnih napadov, ki je do določene mere povezan z odnašanjem v ta sanjski svet in pa s tem, da otroka ali mladostnika preplavijo občutja, da ne bo kos situaciji in vsem obremenitvam in omejitvam, ki ji pritičejo.
Opažamo tudi porast obsesivno kompulzivnih stisk v povezavi s čistočo (otrok ali mladostnik nenehno umiva roke, razkužuje kljuke, pohištvo itd., se ne želi dotikati površin, pojavljajo se tudi težave pri odhodu od doma, ker mora vedno še kaj postoriti). Deloma je to povezano s stalnim opozarjanjem glede čistoče, a glavni vzrok pojavljanja obsesivno kompulzivnega vedenja je povečana tesnoba in občutja pomanjkanja kontrole nad svojim življenjem.
Pri otrocih in mladostnikih se v zadnjem času pojavljajo velike stiske, ker se pri videoklicih gledajo na kameri. Ker jim ni všeč kar vidijo in imajo nenehno pozornost na telesnih napakah, ki jih opazijo pri sebi in posledično se niža samopodoba in samozavest. Otroci in mladostniki so na tem področju še bolj ranljivi zato, ker še nimajo izoblikovane identitete. Bolj ranljivi so tudi tisti, ki imajo bolj šibko notranjo psihično strukturo in potem svoje telo zaznavajo v skladu z notranjim počutjem.
Nekoliko bolj izrazita v tem obdobju je pri otrocih in mladostnikih bipolarnost, ki se nekaj časa kaže kot navdušenost, hiperaktivnost, potem pa kar od enkrat postanejo apatični, potrti in brez energije. In potem se ta dva cikla izmenjavata. To lahko povezujemo s tem, da nadledvične žleze zaradi stresa aktivirajo adrenalin, kot bi otrok ali mladostnik zaužil sitmulans (npr. poživilno pijačo, ekstazi), a ko učinek tega stimulansa popusti, ne more nič več in zato deluje pasivno in apatično. In potem ko si ponovno malo opomore, se spet sproži adrenalin in tako se ujame v začaran krog, ki je dolgoročno za otroka ali mladostnika lahko zelo škodljiv tudi na področju fizičnega zdravja.
Če pri otroku ali mladostniku opažamo katero od naštetih stisk, je pomembno, da se čim prej dobro pozanimamo o tej stiski in če mu sami ne zmoremo nuditi podpore, čim prej poiščemo ustrezno pomoč.
Več o tem, kaj lahko storimo in na koga se lahko obrnemo, bomo pisali v četrtek.
Več informacij na Platea.
- Telesni znaki kot posledica stresa in čustvovanja tekom epidemije - 20. 4. 2021
- Učne stiske pri otrocih in mladostnikih - 19. 4. 2021
- Stiske staršev in kaj lahko naredimo? - 19. 4. 2021
