V čem sem kot starš dober

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

V čem sem kot starš dober

Piše Tadeja Milivojevič Nemanič, imago terapevtka

V svojem prvem prispevku v Odgovornem starševstvu sem govorila o zahvalah kot enem od osnovnih gradnikov partnerskega odnosa. Takrat sem predstavila dialog, v katerem se partnerja eden drugemu zahvalita za stvari, ki jih cenita ali sta za njih hvaležna.

Tokrat bom predstavila tak dialog na temo starševstva.
S pari in posamezniki, ki pridejo k meni na terapijo, pogosto govorimo tudi o starševstvu in mnogi med njimi imajo do sebe (pa tudi do partnerja) zelo, zelo visoka pričakovanja. Velikokrat znajo našteti področja in primere, ko ni bilo vse idealno, tistih trenutkov, ko so z otroci uživali ali ko so dobro odreagirali, pa ne vidijo. Vidijo tudi vse primere za nazaj in se obremenjujejo, kaj takrat, ko so bili otroci mlajši, niso naredili prav.
Pa tudi, ko najdejo kaj dobrega, pozitivnega, spodbudnega, pogosto končajo z besedo AMPAK:

»…, ampak tako ne reagiram vedno.«
»…, ampak zadnjič je pa nisem mogla poslušati.«
»…, ampak tako zelo redko se igram z njima.«
»…, ampak ko je bil dojenček, sem ga pa kar pustila jokati.«
»…, ampak drugače se pa velikokrat zelo razjezim nanjo.«

Predstavljam si, da mnogi poznamo še druge različice tega AMPAK. S tem, ko ozaveščamo, v čem smo dobri, kaj radi počnemo, kaj pri sebi kot staršu cenimo, ne zanikamo, da vseh teh »ampak« ni (bilo). S tem treniramo zavedanje tega, v čemer smo dobri, kar pri sebi cenimo, … kar omogoča, da prevzamemo odgovornost (ne, krivdo) tudi za vse »amapak-e«.

Starši se namreč zaradi svojih pričakovanj pa tudi zaradi pričakovanj okolice, zaradi lastne majhne vrednost, zaradi vse prtljage, ki smo jo v odraslo dobo pritovorili iz otroštva, pogosto počutimo neuspešne in iz tega hitro pride do občutka krivde. Po pravilu pa le ta ne prinese nič dobrega.
Sama razlikujem med krivdo in odgovornostjo. Občutki krivde so pogosto povezani s sklonjeno glavo, z samokaznovanjem, s strahom, z občutkom, da nismo dovolj dobri; pogosto nas držijo v preteklosti.

Odgovornost po drugi strani pa ima glavo dvignjeno in zazrto naprej, tu ločimo med dejanjem in osebo: »Ja, to sem naredil. Ni bilo prav, ni bilo pošteno, … Vendar to ne pomeni, da sem slaba oseba.« Ko prevzamemo odgovornost, lahko stvari začnemo delati drugače. Želim si, da bi čim več staršev zmoglo ta korak: iz krivde v odgovornost.

Ko se začnemo ukvarjati z novim športom, za to potrebujemo trening. Tudi ko usvajamo nove načine vedenja, potrebujemo trening, potrebujemo ponovitve. Mnogo ponovitev, da bo to postalo del našega življenja.

Vabim vas, da tale teden trenirate zavestno starševstvo. Osnovna vaja so zahvale na temo starševstva. Tako sebi kot partnerju.
Vsak trening pa potrebuje ogrevanje. Sama pri delu s pari in posamezniki za to pogosto uporabim umirjanje. To jih umiri in laže pridejo s stik s stvarmi, ki jih cenijo. V nadaljevanju je ena od možnosti:

Vabim vas, da zaprete oči, naredite 5 res globokih vdihov in izdihov. Vdihi naj bodo globoko v trebušno votlino in izdihi počasni, podaljšani. Štejte, da jih bo 5 ne več, ne manj.

Zdaj dopustite, da vaše telo preide v svoj lasten ritem dihanja in nekaj časa le opazujte, kako se pri tem dviguje in spušča trebuh. Zdaj se dovolite spomniti, kaj pri sebi kot staršu cenite. V čem ste dobri. Kaj z otrokom radi počnete. In začutite, kako vam je ob tem. Spomnite se tudi trenutka, v katerem ste z otrokom res uživali ali vam je bilo pri tem toplo.

In zdaj poglejte, kaj pri partnerju kot staršu cenite, v čem je dober. In začutite, kako vam je ob tem. Spomnite se konkretne situacije, v kateri vam je bilo lepo, ko ste gledali partnerja z otrokom. Zdaj pa počasi odprite oči in vse to zapišite po spodnjih iztočnicah:

Tisto, kar pri sebi kot staršu cenim/ mi je všeč/ sem ponosen na, je …
In zato se počutim …
Konkretne situacija, v kateri sem z otrokom užival, je …
Zato se počutim …
Kar cenim/ sem ponosen/ občudujem pri partnerju, je …
In zato se počutim …
Konkretne situacija med partnerjem in otrokom, zaradi katere mi je bilo lepo, je …
In zato se počutim …

Še en korak naprej pa je, da to podelite s partnerjem. Predlagam, da tudi partner dopolni zgornje iztočnice in vam jih pove. Nadgradnja je, da si to povesta z zrcaljenjem, to je, da ponovita, kar sta slišala: »Rekel si, da pri meni kot staršu ceniš, da zvečer otrokoma preberem pravljico.«
Čeprav mnogi zrcaljenje na začetku doživljajo kot umetno, z njim treniramo zavestno poslušanje in sprejemanje partnerjevega sveta. Le ta je pogosto popolnoma drug kot naš in ga zato tudi zelo težko sprejmemo. O tem bi lahko napisala še ogromno, ampak to je že druga, nova tema.

Torej: vabim vas, da tale teden sami ali skupaj s partnerjem trenirate zahvale. Vsak dan eno zahvalo sebi in eno partnerju. Lahko si povesta take velike splošne zahvale kot so: Pri tebi kot staršu cenim, kako dobra mamica si. Ponosna sem, ker res dobro poskrbiš za starejše dva, medtem, ko sama uspavam dojenčka.

Pomembne pa so tudi take čisto male stvari, take, ki jih imamo pogosto za samoumevne, vendar niso! Npr.: Zadovoljna sem, ker sem si na poti iz vrtca vzela čas za nabiranje šopka skupaj z Majem. Ponosna sem, kako sem odreagirala ob tem, ko sem izvedela, da je bila Tia spet brez domače naloge. Všeč mi je bilo, kako potrpežljivo si danes obul Ano. Lepo mi je bilo, ko sem gledala, kako se z Blažem lovita. In povejte mi, kako je šlo.

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini.

Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
Tadeja Milivojevič Nemanič

Latest posts by Tadeja Milivojevič Nemanič (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor