5 glavnih razlogov, da s trmo ne znate ravnati

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

5 glavnih razlogov, da s trmo ne znate ravnati

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj

Glede trme je ogromno napačnih prepričanj. Na ta čustven izbruh se v družbi tako napačno gleda, da bom (preden začnem razlagati, kako se lahko na trmo odzivate drugače, najprej napisala, katera so ta prepričanja). Ko otrok trmari, starši največkrat reagirate tako, da vedenje ignorirate, otroku predavate, kako naj se obnaša, mu govorite, da to ni lepo, ga kritizirate, posadite na “time-out” stolček, če postanete jezni, nemočni, žalosti ali prestrašeni, pa želite, da otrok z vedenjem čim prej prekine. Če ne gre drugače, naredite to na silo (ga potegnete, pocukate, udarite).

Večina staršev še nikoli ni videla, kakšno OBNOVITVENO FUNKCIJO ima trma za otroka. Razlogov je več. Glavnih je naslednjih pet:

1. Odrasli pod »trmo« uvrščate najrazličnejše čustvene izbruhe (trma, protest, razvojni preskok/preboj, agresija). Ker nismo pismeni na tem področju, je za starše to vse eno in isto nezaželeno vedenje, ki ga je treba zatreti v kali.

2. Prav zato, ker starši ne veste, kakšna je funkcija trme (in ker blokirate in prekinjate ta proces), še nikoli niste dejansko izkusili, kako se po končanem procesu otrok obnaša. Ena od nalog trme je, da otrok lahko odloži čustveno breme. Ko to naredi, lahko spet razmišlja. To mu omogoča, da najde nove rešitev in se uči dalje. To pa vodi do novih in novih razvojnih premikov, preskokov in prebojev.

3. Zaradi ponovne stimulacije lastne stiske (ker tudi starši in njihovi starši niso imeli kot otroci možnosti zares iti čez ta svoj lasten proces), ki se zbuja in jo čutijo v sebi, ne zmorejo »držati prostora« za otrokov proces.

4. Celotna družba je negativno nastrojena proti trmi. In družbeno sprejemljivo in zaželeno je, da vsa vedenja, ki jih razumemo kot trma, pri otroku ustavljamo. Verjetno zaradi prepričanja, da otrok ne sme dosegati svojega z manipuliranjem in izsiljevanjem, kar je še ena v vrsti zmot glede trme, ker to ni namen trme, čeprav starši v trmi to velikokrat vidite. (Da ne bo pomote, ne zagovarjam tega, naj otrok dobi kar hoče, da mu je treba popuščati, da ne bo imel “travm” in nikakor nisem pristaš permisivne vzgoje!)

5. Za starša je lahko in udobno, kadar se otrok smeje, kadar je vesel, kadar sodeluje. Takrat je starš notranje pomirjen in čuti, da je dober starš. Kadar je otrok jezen, se meče po tleh, kadar celo zamahne proti staršu (čeprav je lahko to le zunanji izraz hude notranje stiske in strahu), takrat postane starš v sebi nemiren in ne zmore »držati prostora«, ki ga otrok potrebuje za lasten proces. Če se vmešajo še dvomi, ali sem slaba mama/oče, ker se moj otrok tako obnaša, potem otrok nima druge izbire, kot da z vedenjem preneha. Nezaželeno vedenje se sicer trenutno prekine, kar daje staršu lažno utvaro, da ravna prav, ampak frustracija ostane, čustvena stiska tudi, predvsem pa še ena izkušnja, kjer otrok ni izpeljal svojega procesa samoregulacije. Trma otroka ni izraz, da je nekaj »narobe« z otrokom, z vašo vzgojo, z vami (starši) ali z odnosom med vama z otrokom. Trma je le prva stopnica v procesu kako otrok, zaradi notranje stiske, frustracije ali zaradi nepovezanosti z vami, začne iztirjati. Z nezaželenim vedenjem ali z vedenjem, ki vam ni všeč (glasen jok, kričanje, metanje po tleh …) vam kaže, da vas potrebuje ob sebi in da potrebuje vaš stik. Kajti vaša ljubeča prisotnost in ljubeče poslušanje njegovega procesa, mu bosta omogočila, da bo lahko šel skozi lasten obnovitveni proces, kjer bo odložil svoje čustveno breme. To pa mu omogoča, da lahko začne spet razmišljati in napredovati.

Moj brezplačni vodič LJUBEČE poslušanje – 7 korakov, kako se odzivati, ko ima otrok čustven izbruh, si lahko prenesete na spodnji povezavi.
https://ljubecamama.clickfunnels.com/darilo

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor