Učne stiske pri otrocih in mladostnikih
Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Šola in sama šolska rutina daje otroku strukturo v dnevu in mu predstavlja občutek varnosti. Izguba te rutine pri otroku lahko povzroči občutek panike. Poleg tega pa sploh mlajši otroci doživljajo grozo, kajti oni razmišljajo »Če ne morem iti v vrtec ali šolo, potem pa mora biti nekaj res hudo, hudo narobe« in so v stiski, ker zaradi samega razvoja možganov in pomanjkanja izkušenj v resnici ne razumejo, kaj se pravzaprav dogaja.
Trenutne izkušnje kažejo, da je znanje, ki so ga pridobivali s šolanjem na daljavo, pri zelo veliko otrocih šibko. Kar je seveda povsem pričakovano, saj se otrok ali mladostnik najlažje uči ob pristnem fizičnem stiku. Informacije in podano znanje se ne prenaša samo verbalno. Veliko večji vpliv na to, da si bo otrok ali mladostnik nekaj zapomnil oz. razumel vpliva neverbalni del. Torej, pri pomnjenju in razumevanju na otroka ali mladostnika vpliva govor in kretnje učiteljice, vonji, sam prostor. Otrok ali mladostnik se med poukom poveže z učiteljico in ne ta način ponotranja znanje. Otrokovi in mladostnikovi možgani so prilagojeni za komunikacijo v živo in je komunikacija preko računalnika zaenkrat še nenaravna.
Delo preko računalnika je bistveno povečalo odzemljevanje in odtujevanje pri otrocih in mladostnikih, kar je močno prispevalo k poslabšanju specifičnih učnih težav pri učencih in dijakih. Že tako ali tako danes veliko otrok med samim poukom v razredu »odplava«, pri delu preko računalnika pa je to še toliko hitrejše. Če otrok v šoli »odplava«, ga učitelj lahko z nekim verbalnim, neverbalnim ali telesnim stikom povabi nazaj, preko računalnika pa je to praktično nemogoče nadzorovati. In ko je otrok enkrat »odplaval«, je do konca učne ure ostal v svojem svetu. Poleg tega pa je bila praksa marsikaterega otroka in mladostnika, da je med samimi urami igral igrice, si dopisovali s prijatelji, pregledoval novice ipd. Skladno s tem so v porastu odvisnosti od telefona, tablice in računalnika.
Opažamo pa, da je delo od doma ustrezalo predvsem otrokom in mladostnikom, ki so v šoli žrtve nasilja ali otrokom, ki so bolj senzitivni in jih je pri delu v razredu motil hrup, glasnost in podobne motnje. Pri teh otrocih pa se je pojavila stiska, ko se je bilo potrebno vrniti v šolo, ker so doživljali stres in strah, ker se bodo morali soočati s situacijami, pred katerimi so v času šolanja od doma, ubežali.
Pri šolskem delu doma so bili veliko bolj uspešni in zadovoljni otroci, ki so imeli poleg starše, ki so imeli dovolj časa in niso imeli drugih npr. službenih obremenitev, da so se jim lahko v polnosti posvečali. Žal so bili ti otroci in starši v manjšini.
Pri zelo veliko otrocih in mladostnikih opažamo, da so trenutno v hudi stiski, ker se zavedajo svojega šibkega znanja in doživljajo močan strah, ker čutijo, da se ne bodo zmogli ustrezno pripraviti za ocenjevanja, ki si zelo hitro sledijo. Kot posledica tega, se pojavlja tudi povečano število paničnih napadov in različnih psihosomatskih težav.
Zelo pomembno je, da se kot starši zavedamo, da je bil proces učenja na daljavo za otroke in mladostnike nenaraven in naj se na otroka ali mladostnika ne bi jezili ali bili celo razočarani nad njim. Tudi na tistega ne, ki je tekom učnih ur malo »bluzil«, ker je to za njih naravno in normalo. Tudi mi sami hitro odplavamo, ko poslušamo kakšne zadeve, ki nam morda niso najbolj zanimive, pa žal se pogosto to zgodi, tudi če nam je stvar zanimiva. Prepričana sem, da marsikdo od nas med »on line« sestanki še malo pobrska po telefonu ipd., kar na sestanku v živo ne bi naredil.
Povejmo otroku ali mladostniku, da ga razumemo, da je bilo naporno in nepredvidljivo leto in da mu boste nudili vso podporo, razumevanje in potrpežljivost, da bosta skupaj iskala načine in rešitve, da bo zadeve čim lažje nadoknadil, pa če kaj ne bo nadoknadil, tudi nič hudega. To so samo informacije, samo ocene, samo trenuten izziv, ki se bo razrešil prej ali slej. Življenje je mnogo več od tega.
Bodite na voljo za poslušanje o stiskah, ki jih doživljajo, brez očitkov in pametovanja.
Bodite spodbudni, optimistični, s fokusom, da je v življenju najbolj važen vaš odnos, ki ga imate z otrokom. Če nimate tega, če otrok oz. mladostnik ne čuti, da vi verjamete vanj, da ste vi njegov varen pristan, da vam je najbolj pomemben on, njegovo psihično in fizično zdravje, potem tudi vsi šolski, športni in kulturni uspehi, ne bodo imeli nobenega pomena.
Že na splošno ob koncu šolskega leta marsikateri otrok doživlja hude stiske, ker se boji neuspeha, ker ga je strah, da je druge razočaral, ker ne vidi rešitve svoje situacije. V letošnjem letu žal pričakujemo porast teh stisk. Bodimo pozorni, saj kot starši imamo moč, čast in odgovornost, da smo otroku najbolj trdna podpora, takrat ko to najbolj potrebuje.
Otrok in mladostnik je pri učenju in tudi priklicu informacij lahko uspešen le, če ima dovolj prizemljene in umirjene energije, če čuti, da imam moč, da se spopade z izzivi, ki jih prinaša šolsko delo, učenje in testi. Če je otrok izčrpan, je vse usmerjeno k temu, da se krepi telo, organi in osnovne funkcije, ki omogočajo preživetje. Ko je otrok izčrpan je sposobnost koncentracije, pomnjenja in priklica nekih informacij za telo, možgane in celoten sistem popolnoma nepomembno. Če se vam morda dozdeva, da se učne stiske pri vašem otroku pojavljajo zaradi psihične oz. energetske izčrpanosti, vas vabim k branju člankov iz preteklih objav :Učne težave, slaba pozornost in koncentracija
Več informacij na Platea.
- Telesni znaki kot posledica stresa in čustvovanja tekom epidemije - 20. 4. 2021
- Učne stiske pri otrocih in mladostnikih - 19. 4. 2021
- Stiske staršev in kaj lahko naredimo? - 19. 4. 2021
