Ustavi vojne med sorojenci!

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Ustavi vojne med sorojenci

Starši, z več kot enim otrokom dobro poznamo, kakšen zalogaj so prepiri in rivalstvo med otroci. Za crknit, po domače.
Vsi vemo, da so kregi med otroki običajni. Pa vendar nas nič ne iztiri bolj kot to, da sproščajo svojo jezo drug nad drugim in poskušajo obvladovati drug drugega.

Ko smo starši priča konfliktu med našimi otroci, pogosto podoživimo svoje otroštvo in občutimo nevzdržne občutke krivde, ali žrtve, ki smo jih izkusili s svojimi brati ali sestrami. Zato je spor za večino nas vroč gumb. Le redki vemo, kako zdravo opraviti z njim. Na napadalnost otrok se odzivamo s strahom in ker smo pod pritiskom, se zatečemo k nadzoru.

Nezavedno ščuvamo brate in sestre drug proti drugemu, ko:

  •  jih označimo za »storilca« in »žrtev«;
  • od starejših otrok pričakujemo več kot od mlajših;
  • jih silimo, da se imajo radi in zmeraj sodelujejo med seboj;
  • se trudimo, da smo 100% pravični in zmeraj poskrbimo, da dobijo enako. Seveda takšni pristopi nikoli ne ustavijo neprimernega vedenja, temveč ga le še vzpodbujajo.

Prve korake za zmanjšanje vojn med sorojenci, moramo zato narediti starši. Naš odziv na njihove boje je ključen dejavnik pri tem, ali se bodo zbližali ali še bolj oddaljili. Veliko je načinov, kako bratcem in sestricam pomagamo do zdrave medsebojne dinamike (ali med prijatelji), ampak rada bi poudarila eno pomembno dejstvo, ki ga podpirajo številne raziskave. Za sorojence je zelo naravno in vitalno, da se med njimi dogajajo napetosti, da se spopadajo in prerekajo. A tukaj je važen še drug del odnosa, za katerega moramo poskrbeti starši. Otroci morajo poleg medsebojnega rivalstva občutiti tudi užitek v družbi drug drugega. Zato je kvalitetno preživet čas skupaj bistvenega pomena.

Otroci, ki odraščajo skupaj v prepiru s svojimi sorojenci, a hkrati delijo tudi veliko zabavnih trenutkov, sčasoma prerastejo spore in imajo dolgoročno zrel ter povezan odnos. Starši pogosto nezavedno prilivamo olje na ogenj rivalstva, ko otroke označujemo za »pridne« in »poredne«. Četudi le v mislih. Po navadi ščitimo šibkejše, to so lahko mlajši otroci, ali starejši, ki se (še) ne zmorejo postaviti zase. Tovrstno etiketiranje le spodbuja neprimerno vedenje, saj se ti otroci počutijo odrinjene, neljubljene in sčasoma tudi prevzamejo identiteto ter vedenje »poredneža«.

Način, kako se odzovemo na njihove boje, postane mejnik, ali se bodo med seboj povezali, ali še bolj ujezili.
»Kaj pa, če en zmeraj nadleguje drugega? Kaj naj naredim potem?«

Opusti nevarne oznake “storilec” in “žrtev”

Prepire med otroki pogosto vidimo kot črno-bele in enega otroka označimo kot »storilca«, drugega pa kot »žrtev«. Nujno je, da starši stopimo nekaj korakov nazaj in si nepristransko ogledamo svojo vlogo. Takrat šele ugotovimo, da smo dejansko del težav med našimi otroki.
Brez, da bi se zavedali, imamo svojega ljubljenca, ki mu dovolimo ali vsiljujemo vlogo žrtve. Ta otrok je najbrž tisti, s katerim najbolj sočustvujete, ker vam je podoben in vas najmanj spravlja ob živce.

Včasih starši le slišimo, da se nekaj dogaja v drugi sobi in brez razmisleka izstrelimo svojo obtožbo.
»Klemen, kaj se je zgodilo? Zakaj Julija joče? Zakaj je Julija razburjena?«

Otroka, ki smatramo za »storilca«, silimo, da prevzema odgovornost za čustveno reakcijo svojih bratcev ali sestric. Zato je prvi korak za zmanjšanje bitk med sorojenci na vaši strani. Opustiti morate svoja nagnjenja, da za krege krivite enega od otrok, saj slednje spodbuja tekmovalnost.

Namesto »Kaj si storil njej?« in »Zakaj Julija joče?« poskusi stopiti v napeto situacijo z radovednostjo in voljo po raziskovanju ter odprtim srcem, ki obema omogoča, da izrazita svoje občutke.
»Kaj se je zgodilo?« »Vidim, da si užaljena, mi lahko poveš več

Kadar starši spoznajo odgovor, zakaj je zanj spor nekaj sovražnega in zmorejo prenesti svoje neugodje, ko opazujejo poraženega otroka brez moči, napetost pri prepirih popusti. Otroci zelo hitro opazijo, da se ob njihovih nesporazumih ne vznemirjamo več tako močno in se tudi ne postavljamo na stran enega otroka, zato njihov obrambni mehanizem ponikne.

Nuša K. Kokol
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Nuša K. Kokol

Sem učenka svetovne psihologinje, dr. Shefali Tsabary in prva certificirana mentorica zavestnega starševstva v Sloveniji. Sem mamica dveh malčkov, žena in naturopatinja. Drznim staršem pomagam pri čustvenem zorenju in prevzgoji sebe, da lahko ob njih odraščajo najbolj pristni otroci. Za mano je globoka življenjska ekspedicija na kateri sem skozi vsakodnevno urjenje, pri svetovni avoriteti starševstva, predelala kar nekaj globoko zakoreninjenih traum, spoznala marsikateri obraz svojega ega in v sebi odkrila nešteto plasti družbenih prepričanj, ki so me do sedaj močno ovirale - pri tem, da vzpostavim povezan odnos s svojima otrokoma in partnerjem. Po študiju na newyorškem Conscious Parent inštitutu, sem svoje naturopatsko znanje, prepleteno z osebno in čustveno preobrazbo, podkrepljeno z zavestnim podiranjem notranjih ovir ali vzorcev, združila pod enotno znamko “Zavestna Mama”, kjer danes skozi osebni coaching vzgajam sodobne starše.

Dodaj odgovor