Dan zemlje – možiclji v jajčnih lupinah
Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje. Ne, to ni njen rojstni dan, saj ne vemo niti, koliko natančno je stara, kaj šele, da bi lahko določili točen dan nastanka. To je pač dan, ko se še posebej spomnimo, kako čudovit in edinstven je naš planet.
To bi moral biti praznik vseh ljudi, živali, rastlin in nasploh celotne narave. Ker pa je naša ljuba Zemlja vse bolj onesnažena in umazana, je pomembno, da se ob tem dnevu še posebej poudarja, da moramo lepše skrbeti zanjo.
Zemlja je konec koncev naš dom, a ni naša lastnina. Zato moramo z njo ravnati kot z izposojeno knjigo: v njej lahko uživamo, moramo jo pa čuvati in vrniti nepoškodovano.
Upam, da se na lepote narave ne spomnite le enkrat na leto, ampak jo občudujete neprenehoma. In po drugi strani, da se vedno in povsod trudite, da bi bila čista, neonesnažena in prijetna za življenje.
Ob dnevu Zemlje se še posebej spomnimo na to, da je potrebno proizvajati čim manj odpadkov. Zato se potrudimo in, ko je le mogoče, vožnjo z avtomobilom zamenjajmo za kolesarjenje ali pešačenje.
Kupujmo izdelke v papirnati ali stekleni embalaži ali pa tako, da prinesemo kar svojo embalažo. Preden se odpravimo v trgovino, si pripravimo vrečke iz blaga. Tudi za sadje in zelenjavo ne potrebujemo plastičnih vrečk, saj te zelo onesnažujejo in ogrožajo okolje. Predvsem oceane in živali v njih.
Če je možno, kupujmo rabljene stvari, tiste, ki jih sami ne potrebujemo več, pa podarimo naprej. Tudi pri nas se trudimo uporabljati stvari za večkratno uporabo. Tako na primer Jernejine pleničke peremo, sadje in zelenjavo pridelujemo sami, jogurt pa izdelujemo doma.
Pomembno je, da smo preudarni tudi v kuhinji, zato hrano pridno recikliramo.
Ob dnevu Zemlje so običajno organizirani razni dogodki in prireditve. Prav je, da se odzovemo vabilu na čistilno akcijo ali pa jo organiziramo kar sami, morda posadimo drevo ali na kakšen drug način poskrbimo za naravo.
Ob tokratnem dnevu Zemlje smo pri nas spoznavali, kako rastejo rastline. V oprane jajčne lupine smo dali malo vate (uporabili bi lahko tudi zemljo), nanjo posejali semena kalčkov in poškropili z vodo. Ker pa rastline poleg vode potrebujejo tudi sončno svetlobo in toploto, smo tako pripravljene jajčne lupine postavili na okensko polico.
Vsak dan smo spremljali razvoj rastlin in jih pridno zalivali. Po nekaj dneh so naše rastline pričele poganjati in rast je bila zelo opazna. Rastline so bile iz dneva v dan večje. Ponosni smo bili, da smo uspeli vzgojiti lastne rastline. Ko so postali poganjki bolj bujni, smo na lupine narisali obraze in tako smo dobili možiclje z zelenimi lasmi.
Grem se malo zabavat z njimi. Vi pa ne pozabite, da moramo za Zemljo skrbeti skozi celo leto, ne le 22. aprila, ko praznujemo dan Zemlje.
Se beremo.
Škrip-škrap do takrat!