Spodbujanje otrok k poslušnosti: 3 koraki, kako se izogniti vpitju

Prejšnji večer, ko se je bližal čas za večerjo, sem pomolila glavo iz kuhinje in s kar se da prijetnim glasom rekla svojim otrokom, da je čas, da pospravijo svoje knjige in igrače in se pripravijo na večerjo. »Eh … hmm …« je bil splošen odgovor in nekega resnega odziva ni bilo. Moja prošnja je ostala … ignorirana.

Spodbujanje otrok k poslušnosti: 3 načini, kako se izogniti vpitju

Ko moji otroci ne poslušajo (in s tem ponavadi mislimo, da ne sodelujejo ali ubogajo), mi dvigne pritisk. V tistem trenutku, ko otroci mojo prošnjo ignorirajo ali nad njo celo zavijajo z očmi, se je zelo težko mirno in prijazno odzvati.

Trije koraki, kako spodbuditi otroke k poslušnosti

Ostanite mirni in samozavestni

Ko otroci ne poslušajo, je potrebno kar nekaj dodatne volje, da ostanete mirni in samozavestni, ampak je to resnično edini način, da bodo začeli poslušati. Bolj kot mi vpijemo in zahtevamo, manj se bodo otroci odzivali tako, kot bi si mi želeli. S tem ko dvignemo svoj glas, ustvarimo pogoje za merjenje moči, odgovarjanje in še več odpora. Če pa ostanemo mirni, se bodo otroci naučili slediti našemu vodenju.

Najprej se povežite

Ko je prošnja ignorirana, lahko hitro pride do merjenja moči, vpitja in konflikta. Če se z otrokom najprej povežete, boste s tem spodbudili njegovo sodelovanje. Prav tako pa je tak način boljši vzor za učenje komunikacije. Je res tako narobe veselo (ali včasih ne tako veselo) nekaj prositi iz kuhinje? Sploh ne. Ampak zanašanje na to »preko sobno« komunikacijo otrokom ne pomaga kaj dosti. Še več, če bi vas vaš otrok z drugega konca sobe nekaj prosil, ali ne bi bil vaš prvi odziv negativen in tipa »bi se lahko nehal dreti«?

Povezovanje zgleda recimo takole: »živjo, kako napreduješ s tole knjigo?« »Živjo, wow, poglej vse te krokodile in slone, kaj se dogaja v tej zgodbi?« takšna vprašanja odpirajo vrata k temu, da morate vi sami otroka poslušati za nekaj trenutkov. In ko otroci čutijo, da jih poslušamo, bodo veliko raje takšno pozornost tudi vrnili, ko jo bomo potrebovali.

Postavljajte prijazne in jasne prošnje

Po tem ko ste se povezali, je zadnji korak za spodbujanje poslušnosti otrok, da postavite zelo jasno prošnjo, ki mora biti obenem tudi prijazna.

»Zdaj se pripravi za večerjo« »pripravi se za spanje« »dokončaj domačo nalogo« »pospravi za seboj« »pohiti že«

Vse to je lahko nejasno, četudi gre za specifično rutino, katere so otroci že vajeni. Otroci se veliko bolje odzivajo na prijazne in jasne prošnje. Prijaznost lahko pride v obliki prilagodljivosti ali možnosti izbire. Lahko pa ste jasni na način, ki vašo prošnjo naredi specifično, letom primerno in izvedljivo.

Takole lahko razbijete svoje prošnje na prijazne, jasne in izvedljive.

»Čas je, da si umiješ roke. (jasno) Se vidiva v kuhinji, ko si boš umil roke.(prijazno)« Mlajšim otrokom pa lahko dodamo še »komaj čakam, da bom ugibala, katero milo si uporabil.«

»Čas je za pižamo in umivanje zob. (jasno) Lahko izbiraš, kaj boš storil najprej.« (prijazno)

»Počasi bo treba pospraviti. Dajva vse te kocke v tisto košaro … zdaj pa še knjige razvrstiva na polico.« (prijazno in jasno)

»Domača naloga, katero bi raje naredil prvo? Matematično ali slovnično? Brala bom v dnevni sobi, če boš slučajno imel kakšno vprašanje.« (jasno in prijazno)

Zakaj ti trije koraki skupaj spodbujajo poslušnost

Ko si vzamemo čas, da se najprej z otrokom povežemo, mu ob tem pomagamo, da se počuti upoštevan, mu kažemo, kako komunicirati spoštljivo in pokazati zanimanje za druge. Nato z jasno in prijazno prošnjo odpremo vrata sodelovanju.

Ko otrok naše prošnje kar naprej ignorira ali posluša le, kadar se nad njim zaderemo, je to lahko znak, da potrebuje več povezovanja, potrditve, izbire, spodbude in prijaznega vodenja. Včasih gre tudi za refleksijo našega obnašanja do otrok.

»Dajmo, no, prosila sem te že najmanj trikrat!! Poberi tiste igrače! Resno, kolikokrat te moram prositi!« Se sliši poznano?

Iz prve roke vem, da je nemogoče, da nam to uspe čez noč … komunikacija lahko postane konfliktna, prošnja lahko postane vpitje. Ampak … poskusite te tri korake. Razlika bo očitna. Ko me prime jeza in namenoma ustvarim mirnejše, povezujoče stike, počasi vidim, da otroci počnejo isto. Tisti večer, ko so me ignorirali, sem stopila do njih, se z vsakim na hitro pogovorila in jih nato prijazno in jasno prosila enako. Ignoriranje je izginilo in nobene potrebe ni bilo, da bi vpila.

Spodbujam vas, da na trenutke, ko morate otroke nekaj prositi ali od njih zahtevati, gledate kot na priložnost za boljšo povezavo z vašimi otroki in prenehate vpiti »kolikokrat še«, »o moj bog, te nisem to že prosila« in »resno, že celo večnost te kličem« ter jih tako spodbudite k poslušnosti.   Ostanite mirni. Povežite se. Nato prosite. Če boste še vedno naleteli na odpor in neposlušnost, jim dajte vedeti, da razumete »vidim, da nočeš …« in ponudite svojo pomoč »Lahko začneva skupaj. Jaz bom naredila to … ti pa lahko pričneš z …«.

Vpitje in zahtevanje nista učinkovita in niti vljudna, zato je najboljši način, kako pomagati otrokom bolje komunicirati, da jim pokažemo, kako lahko na prijazen, miren in ljubeč način uporabimo svoje besede.

Ariadne/positiveparetingconection.net

Ocena:
[Skupaj: 13 povprečno: 4.4]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor