Slabe navade, ki jih prenašamo na otroke

Kakršen oče, takšen sin, kakršna mati, takšna hči. Otroci vidijo in brez premisleka posnemajo vse, kar počnemo odrasli, zato bi se bilo dobro znebiti nekaterih slabih navad in vsakdanjega življenja, s katerimi bi lahko “pokvarili” svoje otroke.

Slabe navade, ki jih prenašamo na otroke

Poglejmo si nekaj vsakdanjih navad, ki bi se jih morali znebiti.

Glasovi jeze in kretnje

Godrnjanje, ogorčeno hropenje, zavijanje z očmi, stiskanje pesti, kričanje … Kako se boste odzvali na frustracijo?

Obsedenost s tehnologijo

Omejevanje časa pred ekranom (računalniškim, telefonskim, televizijskim) je odlična ideja, kako otrokom pomagati nadzirati njihov čas. Ampak enako mora veljati tudi za nas. Če neprestano držimo telefon v rokah in se razburjamo, da je internet počasen, ne moremo pričakovati od otroka, da se bo vedel drugače.

Neredna in nezdrava prehrana

Če sami nimamo urejene prehrane in v glavnem na hitro zbašemo nekaj vase, ne moremo pričakovati od otroka, da bo redno in zdravo jedel.

Kršenje pravil

Če na primer v živalskem vrtu ne smemo hraniti živali, potem tega ne počnimo na skrivaj vpričo otrok. Če v kino ne smemo nositi svoje hrane, potem se tega tudi držimo. Le kaj si bodo otroci mislili o vašem zgledu?

Izgovarjanje

Otroci slišijo vse, kar se pogovarjamo po telefonu. Slišijo nas tudi, ko rečemo: “Joj, ne morem se pogovarjati s tabo, ker … delam” ali “joj, ne moremo, ker imamo družinsko srečanje” ali “zvečer ne moremo priti, ker se (vstavi ime) slabo počuti”. Vam to zveni znano? Kako bomo otroka disciplinirali, ko se bo lagal, če pa smo mu sami vzor?

Neprimerne besede

Eno je, ko se pri rezanju čebule urežeš in zakolneš, drugo pa, če neprimerne besede uporabljaš v vsakdanjem pogovoru. To so navade, za katere ne bi radi, da jih otroci poberejo. Morda na začetku še izgleda smešno, ko otrok spregovori kaj takega, vendar pa ne bo prav nič smešno, ko bo rekel: “prekleta baba, daj mi že enkrat tisti hudičev keks”.

Dvigovanje glasu

Če nas otrok neprestano sliši, da govorimo glasneje, kot bi bilo potrebno, bo tudi sam to počel. Zadnje, kar si želimo, je, da naš otrok v jezi kriči na učitelja ali drugo odraslo osebo.

Nestrpnost na cesti

Agresivna vožnja. Kričanje na počasnejše voznike. Kazanje svoje vozniške premoči. Zaradi kričanja na druge na cesti se lahko počutimo bolje, ampak ni verjetno, da nas bodo slišali. To je slab zgled, saj otroku kažemo, da jeza pomaga … čeprav je jasno, da ne. Otroka ne moremo učiti potrpežljivosti, če je sami nimamo.

Kričanje na sodnike in trenerje

Ne samo da s kričanjem nanje spodkopavamo njihovo avtoriteto v otrokovih očeh, ampak jih s tem verjetno tudi spravljamo v zadrego. In seveda na druge ljudi ne smemo kričati.

Govoriti slabo o nekom

Povsem v redu je, če nas otroci vidijo, kako izražamo razočaranje nad vedenjem ali ravnanjem drugih oseb, še posebej, če se otroci iz tega kaj naučijo. Vendar pa ni v redu, če se nad določeno osebo neprestano pritožujemo ali jo označujemo. Tudi če to počnemo po telefonu. Zapomnimo si, otroci vse slišijo.

Lepo se vedimo do drugih

Otroci neprestano opazujejo. Če smo nesramni do prodajalca ali nevljudni do natakarja. Če do partnerja nismo najbolj ljubeznivi. Ko otroci to vidijo, se učijo, da so čustva drugih ljudi manj pomembna od lastnih. In to ni ravno lekcija, ki bi se jo morali naučiti.

Večine teh navad smo se uspeli znebiti, na nekaterih pa moramo še delati. Katere so pa vaše navade, ki jih ne bi bilo dobro prenesti na svoje otroke?

Ocena:
[Skupaj: 7 povprečno: 4]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor