Pogovor z malčkom – 4 skrivnosti, ki vas bodo zbližale

Malčke ponavadi jemljemo, kot da so neka posebna vrsta sami zase. In ko se znajdemo na vrhuncu vsega – preizkušanje, menjava razpoloženja ali izpadi (njihovi in vaši) – se lahko počutimo, kot da smo stopili na nezemeljsko področje. Ne bojte se! Malčki so zgolj nemirni ljudje, ki se jih zlahka vrže iz ravnovesja zaradi hitre rasti, so navdušeni nad novimi zmožnostmi in znanji in jih jezi vse tisto, kar še ne znajo narediti ali povedati.

Pogovor z malčkom - 4 skrivnosti, ki vas bodo zbližale

In sedaj imate pred seboj nekaj prav enostavnih namigov za prilagoditev komunikacije, ki vam bodo pomagali sprostiti napetosti in poglobiti zaupanje.

Govorite normalno

Otroci bi se radi našega jezika naučili. Izogibajte se otročjemu govoru in govorite v celih stavkih, da boste jezik, ki ga osvaja vaš otrok, oblikovali že v samem začetku. To se zdi spoštljivo in normalno tudi za nas. Razumevanje lahko maksimiramo s pomočjo kratkih stavkov, počasnim govorom in premori med povedmi, da zagotovimo otroku potreben čas za absorbiranje naših besed.

Ignorirajte ljudi, ki vam svetujejo, da malčka oponašajte v njegovem govoru z neandertalskim »opičjim« govorom in ga s tem govorno degradirate, kot da je to edini način, da bi vas lahko razumel. Predstavljajte si, da greste v tujo državo, se pogumno potrudite govoriti njihov jezik in bi se vam ljudje zaradi vašega poskušanja smejali in se delali norca. Bi se vi spravili na tujca in oponašali njegovo opičjo slovenščino? Malčki so v naš jezik poglobljeni že kar nekaj mesecev in njegov volumen in razsežnost razumejo veliko bolje kot pa govorijo.

Spremenite »ne« v »ja«

Na nedavnem tečaju odnosa med malčkom in odraslim me je ena od mamic vprašala, kaj naj stori, ko njena 19-mesečna živahna hči prekine pogovor, ki ga imata z možem. Povedala je, da prigovarjanje o tem, da mora počakati, ni uspešno. Predlagala sem ji, da namesto prigovarjanja raje uporabi naslednje besede »slišim, da iščeš pozornost. Ko se z očkom pogovoriva, bom poslušala le tebe. Prosim, daj nama vsaj pet minut.« (in nato svojo besedo držite)

Bo takšen odziv delal čudeže? Najbrž ne. Očitno je, da otroci nikoli ne prerasejo potrebe po pozornosti ravno v trenutku, ko smo najbolj zaposleni. Ampak s tem, ko jim damo vedeti, da smo jih slišali, namesto da jim rečemo »ne« ali »da ne bi slučajno«, spoštujemo njihove potrebe in veliko večja je možnost, da bomo na to dobili pritrdilen odgovor oziroma poslušnost.

Prav tako pa velja tudi, da uporaba »hočem, da mirno sediš v mojem naročju« namesto »ne skači po meni!« več kot očitno zmanjša otrokovo potrebo po testiranju. Otroci cenijo pozitivna navodila in imajo v navadi izolirati se ali upreti besedam »ne« ali »ne počni tega«. Te besede pustimo le za nujne primere.

Realne odločitve

Ponuditi malčku možnost, kot je »boš igračo pospravil na polico ali v škatlo?«, je ena od variant, ko obrnemo otrokovo percepcijo iz negativne (igračo mora pospraviti) v pozitivno (izbira lahko, kam jo bo pospravil). Lahko pa rečemo »vidim, da se še vedno igraš. Bi pleničko zamenjala zdaj ali čez pet minut?«

Izbiranje med možnostmi je tisto, kar malček ponavadi potrebuje. Velike odločitve, kot na primer »Kaj bi danes jedla za kosilo?« ali »Kaj bi danes oblekel?« pa so zanje lahko še pretežke. Bodite pazljivi z nemogočimi odločitvami, na primer »Greva k teti Ani?« ker boste imeli v primeru odgovora »ne« veliko težavo.

Predvsem pa, zavedajte se

Zavedanje situacije z vidika novorojenčka ali malčka je magično pomirjujoče, ker zagotavlja nekaj, kar nujno potrebuje – občutek, da ga razumete. Preprosta potrditev otrokovih težav »ne uspe ti obuti čevljev, res se trudiš« bi mu lahko dalo spodbudo, ki jo potrebuje, da gre preko te težave.

Bodite previdni pri predvidevanju otrokovih čustev »psa se bojiš« ali pri razveljavljanju njegovega odziva, ker se vam zdi pretiran »saj je le kužek, nič ti ne bo storil«. Bolj varno je, da izjavimo le tisto, o čemer smo popolnoma prepričani »pes te je vznemiril. Hočeš, da te dvignem?«

Zavedanje na prvem mestu izvzame možnost, da bi se kdo počutil slabo, ker ne gre po njegovo. »Še vedno bi se rad igral zunaj, ampak čas bo, da prideš noter. Vem, da ni lahko, če nisi pripravljen na to.« in ne glede na to, kako napačen ali smešen je otrokov vidik za vas, vseeno potrebuje našo potrditev, da ga razumemo.

Zavedanje otrokovih potreb pomeni izražanje resnic, ki bi jih mogoče raje ignorirali, na primer »hotel si steči na drugo stran ceste. Nisem ti dovolila« ali »hočeš domov, ampak ne bomo še šli od babice.«

Vedno je težje, da se spomnimo zavedanja otroka v težkih trenutkih, ampak če je kaj, kar mora otrok med svojim izpadom slišati, je to vsekakor naša potrditev njegovih občutkov »hotel si sladoled, jaz pa sem rekla ne. Zelo vznemirjujoče je, če ne dobiš tistega, kar si želiš.«

Ko malček čuti, da ga razumete, za našimi mejami in popravki zaznava empatijo. Še vedno se bo upiral, jokal in se pritoževal, ampak na koncu dneva bo vedel, da smo ob njem in vedno na njegovi strani. Prva leta življenja vašega otroka, bodo definirala vajin odnos za vsa nadaljnja.

Janet Lansbury

Ocena:
[Skupaj: 7 povprečno: 4.7]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor