Kako veš, da popkovnica ni prerezana?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Preden nadaljujete, si preberite še prejšnji prispevek: Odnos s starši ali rezanje popkovnice, saj se le-ta  navezuje nanj.

Torej, kako veš, da popkovnica ni prerezana?

Najbolj na kratko povedano: kadar je moja reakcija do staršev pretirana.

Danes bom pisala o svojem primeru, ki pokrije 2 od 3 najbolj tipičnih reakcij. Torej: kdaj je moja reakcija pretirana?
V mojem primeru, ko mi otroci po skupnem kosilu z mojima staršema rečejo: »Mami, danes si bila pa res zoprna do babice!« In se že vidim, kako zajemam sapo, da bi jim razložila, da to ni res, da je le babica, …

Pa ko se ob komentarju svoje mame razburim ali ko o tem na dolgo in široko pripovedujem možu: »A si moreš misliti, kaj je danes rekla …!«
Ko se ob njenih komentarjih počutim majhna, nepomembna, slaba, nerazumljena, ….
Ko – zopet povedano na kratko – pridejo na dan moje stare zgodbe.

Ko gledam na svojo pot (kmalu bom 50), vidim, da so bile moje reakcije v odnosu do mame nekdaj veliko večkrat pretirane. Skorajda ves čas. Včasih se je ta moja pretirana reakcija videla navzven: takrat sva se skregali, takrat sem doma jokala, takrat sem možu razlagala ure in ure, takrat sem vpila, žalila, se pritoževala, besnela, … Včasih pa je bila ta reakcija vidna le navznoter. Zaprla sem se, postavila zid, nisem komunicirala, …

Po drugi strani pa je bila tudi reakcija do očeta pretirana. Ves čas sem namreč bila na njegovi strani. To sem utemeljevala s tem, da ima oče pač vedno prav. Da je moj oče razumen in moder človek. Pa je pošten in preudaren. Da vidi širšo sliko. Na njegovi strani sem bila, ko se je pogovarjal z mamo. Na njegovi strani sem bila, ko se je pogovarjal z bratom. Pa tudi, ko se je pogovarjal z mojim možem. Verjela in zaupala sem mu glede … vsega. To mi je mož pogosto očital. Jaz pa sem utemeljevala, razlagala, ščitila, … (Ampak to je že tema kakega drugega javljanja 😉.)

Ne glede na to, da sem bila že (kronološko) odrasla, sem v reakcijah z mojimi starši še vedno bila otrok. Še vedno sem reagirala kot takrat, ko sem bila najstnica. Enega od staršev sem vrgla v pekel (na sliki je to prvi primer, podčrtan z zeleno), drugega sem kovala v nebesa (podčrtano z rjavo). Ogromno dela me je še čakalo, da sem večkrat lahko prišla do sredinskega, modrega primera. Kajti le tam lahko pride do stika. Le tam je odnos uravnotežen in enakovreden.

Še enkrat želim poudariti prvi stavek:

  1. MENE je čakalo ogromno dela, …
    Rezanje popkovnice je delo na sebi! Je spreminjanje sebe, ne staršev! Spreminjanje sebe ne zato, da bi bili bolj po godu staršem, temveč da bi spet našli sebe. Da bi našli tiste dele, ki smo jih tekom odraščanja nekam potlačili. To je spoznavanje sebe. Prepoznavanje lastnih vzorcev in zaščit, tistih vzorcev in zaščit, ki so nam tekom odraščanja pomagale preživeti, v odrasli dobi pa nas pogosto motijo v odnosih. Motijo, da ne moremo imeti zdravega stika s svojimi najbližjimi.
  2. … da sem VEČKRAT lahko prišla do sredinskega, modrega primera.

Po mojem vedenju, znanju in izkušnjah tudi v primerih, ko popkovnico prerežemo, še vedno včasih odreagiramo na stari način. Pogosto je to povezano z našo trenutno situacijo v življenju: morda smo preobremenjeni s službo, družino, življenjem samim, imamo res težko obdobje: brezposelnost, ločitev, smrt, selitev, se nam je sesul imunski sistem, … Takrat pogosto odreagiramo na način, ki nam je bil domač toliko let. To je normalno. Meni osebno je to neke vrste indikator tega, kako v tistem trenutku sem. Če sem res v redu, potem očeta ne kujem v zvezde in se z mamo ne skregam za vsako malenkost. Če pa sem res slabo, počnem ravno to. Indikator pa je lahko postalo šele takrat, ko sem imela že malce »spucano«. Ko je bila moja reakcija ne-odrasla le še kdaj pa kdaj.

V uvodu sem napisala, da so po mojih izkušnjah 3 reakcije najbolj tipične. Tretja je ta, da otroci starše damo na »ignore«. Do njih postavimo visok zid, se za njih ne zanimamo, jih ne obiskujemo, se od njih distanciramo. Včasih popolnoma. Ko poslušam zgodbe mojih klientov, so njihove reakcije s starši po večini podobne. V naslednji objavi bom pisala o teh 3 najpogostejših načinih reagiranja.

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini.

Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.
Tadeja Milivojevič Nemanič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor