Moj otrok je nesramen

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj, psihoterapevtka in Imago terapevtka
Kljub temu, da imamo starši radi svoje otroke, včasih otroka vidimo vse prej kot prijaznega, ljubečega in sodelujočega. To ima velik smisel, ker so otrokova vedenja pogosta takšna, da jih odrasli vidimo kot »neprimerna«, »nezaželena«, otroke pa kot »neposlušne« in »nevzgojene«.
Predstavljate si situacijo, ko otrok naredi nekaj, kjer reagirate. Lahko to pomeni, da reče kakšno grdo besedo, lahko reče, da te nima red, lahko vzame igračko bratcu, … V sekundi se v vaši glavi odvije film, da je nesramen, neprijazen, da dela stvari, ki vas jezijo. Če ga vidite na ta način, potem je v vaši glavi jasno, da ga morate na nek način kaznovati, da ga morate naučiti, da se tako ne dela, da mu morate pokazati, kako velika je bolečina, kadar to dela. Če je ugriznil drugega otroka, imate morda impulz, da vi ugriznete njega, zato da bo videl, kako je to, ko te nekdo ugrizne. Ne govorim o tem, da morate otroku dovoliti, da se obnaša na način, ki je za vas nesprejemljiv. Niti ne govorim o tem, da otrok lahko dela stvari, ki so za drugega otroka boleče. Kar bi rada je, da razumete, da je od vašega zaznavanja in interpretacije trenutne situacije odvisna vaša celotna reakcija. Če otrok vidite kot nesramnega, potem boste šli v boj. Lahko s kaznijo, kričanjem, agresijo, silo. In v vašem svetu bo vaše vedenje upravičeno in smiselno.
Kaj pa, če bi namesto filma, da je otrok nesramen in nevzgojen (kamor se lahko nalepi še občutek krivde, da niste dovolj sposobna mama in strah, kaj bo, če ga ne boste do časa zamejili), zavrtite film, da otrok v tem trenutku dela najbolje, kolikor mu njegov sistem omogoča?
Kaj če otrok ne zna in ne zmore drugače?
Kaj če potrebuje pomoč in tega ne zna signalizirati drugače kot z nezaželenimi vedenji?
Kako bi se odzvali v tem primeru? Bi postavili mejo, če je to potrebno? Bi se sami opravičili drugemu otroku, če je situacija takšna, da je to ustrezno? Bi svojemu otroku pomagali, da se umiri in regulira? Bi izkoristili trenutno situacijo za to, da ga za naslednjič naučite nove veščine, ki mu bodo pomagale, da bo naslednjič ali v bližnji prihodnosti znal reagirati drugače?
Starši (v dobri veri, da to otrok potrebuje) velikokrat na njegova neprimerna vedenja sami reagiramo z neprimernimi vedenji. Namesto da bi zmogli samoregulacijo in ostali umirjeni, iztirimo še sami in otroku onemogočimo pomembno izkušnjo, kjer bi se lahko učil izredno pomembnih veščin reševanja konfliktov in kjer bi lahko gradil nove povezave v možganih, ki mu bodo enkrat pomagale, da bo neprijetne situacije reševal bolj zrelo in uspešno. Zato naslednjič, ko bo otrok »nesramen«, vi pa mu boste želeli pokazati vso svojo moč, raje izkoristite priložnost, da ga naučite, kako lahko naslednjič naredi drugače.
Tukaj lahko najdeš VODIČ LJUBEČE POSLUŠANJE – 7 korakov kako se odzvati, če ima otrok čustven izbruh: darilo
- Jok je razbremenitev in mehanizem za preprečevanje travme - 6. 4. 2022
- Otopelost - 11. 11. 2021
- Kako spodbuditi otroka k sodelovanju? V pomoč vam bodo ta tri orodja - 6. 3. 2021