3 stvari, ki jih lahko narediš, ko že začneš kričati

Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Piše mag. Ana Bešter Bertoncelj, psihoterapevtka in Imago terapevtka

Pavza

Neverjetno je, kaj vse lahko spremenimo, če zavestno izberemo, da damo svoj odziv za 5 sekund na pavzo. Ko si na tem, da začneš kričati ali kako drugače iztirjati, pritisni pri sebi navidezni gumb za pavzo in počakaj 5 sekund. Vmes globo vdihni in izdihni in si reči: »Moj otrok je dober. Le trenutno ne zna drugače. Jaz sem dobra mama. Le trenutno postajam reaktivna. Kaj potrebujem, da se pomirim?« Nato naredi to, kar vidiš, da potrebuješ. Najprej umiri sebe, potem rešuj situacijo z otrokom. Izjema je, če je situacij takšna, da je otrok ogrožen. Potem najprej poskrbi zanj.

Predmet za samoregulacijo

Tako kot ima otrok različne predmete, ki mu v stresni situaciji pomagajo do samoregulacije (npr. odejica, plišasta igračka, …), tako imaš tudi ti lahko nek predmet, ki se ga lahko dotakneš, ko začneš kričati. To je lahko verižica, obesek, zapestnica, … nekaj, kar nosiš s seboj. To, da se takrat, ko začneš iztirjati, dotakneš svojega predmeta, ti omogoča, da se lažje odzivaš, namesto da reagiraš. Tvoji možgani bodo na ta način naredili povezavo, da boš takrat, ko boš čutila močna čustva, namesto kričanja začutila potrebo po tem, da se nečesa dotakneš. To ti bo pomagalo do pomiritve.

Počepni ali sedi na tla

Kadar si že v fazi kričanja ali tik pred tem, enostavno počepni ali se usedi na tla. Na ta način boš veliko manj ogrožajoča za otroka, ta preprost gib ti bo pomagal, da boš sprostila svoje telo. Poleg tega je sklanjanje nad otroka položaj, ki je napadalni, gledanje otroka v oči ali celo navzgor, pa je položaj enakopravnosti ali celo rahle podrejenosti, kar avtomatično vodi do tega, da živčni sistem sledi temu, v kakšni vlogi si. Kar ti spet pomaga, da umiriš živčni sistem in ga povedeš ven iz vloge napadalca.

• About
• Latest Posts

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.

Latest posts by Ana Bešter Bertoncelj (see all)

• Faza “Ne bom!” - 26. 8. 2019
• Kaj pa če otrok hlipa, solz pa ni? Ali samo izsiljuje? - 20. 6. 2019
• Če je otrok nahranjen, previt in vse bp, potem ne bo hudega, če malo joka - 10. 6. 2019