Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Snaha ne dovoli, da bi sin k meni hodil na kosilo

Že v uvodnem sestavku sem napovedala, da bo glavna tema tega tedna SPUŠČANJE. Tudi glavna tema tega sestavka. Pa še o maminih sinkih bom govorila tule.

Ko otrok odraste in si ustvari družino, mora glavnino svoje energije prenesti v ta odnos, odnos s starši pa mora postaviti na stranski tir. Samo na ta način bo odrastel. Jaz temu rečem, da mora prerezati popkovnico. Starši jo običajno ne zmoremo. Oziroma ne čisto.

Ko opazujem sebe in moje 3 polnoletne hčere, ki jih sicer spodbujam v samostojnost, jim zaupam in stojim ob strani, ko to rabijo, lahko vidim tudi, da jih z eno roko res porivam oz. bolje rečeno spuščam, z drugo po jih čisto neopazno vlečem nazaj. Tako neopazno, da še sama tega ne zaznam, oziroma imam ob tem vedno na voljo en kup »tehtnih« argumentov, zakaj je tako bolje.

Kaj je zadaj pri nas starših? Strah, da otrokom ne bomo več pomembni, strah pred izgubo smisla (mnogim staršem, še posebej mamam je bila skrb za otroke eden glavnih smislov v življenju), občutek, da nismo več pomembni, vredni, občutek praznine, samosti, zapuščenosti. To so naše zgodbe! In samo mi smo odgovorni za njih. Če jih ne bomo razrešili, bomo za otroke postali breme, nekaj, česar se bi želeli otresti.

Da se vrnem k primeru iz naslova, ko snaha ne dovoli, da bi sin k mami hodil na kosilo. Napisala sem hodil, ne sem ter tja prišel. Včasih se to zgodi, kadar so mladi in stari v isti hiši, ali sin dela v družinskem podjetju, kjer mama kuha kosila ali je mamin dom ravno na poti domov.

In zopet, če je za vse vpleten to res v redu, je to v redu!

Govorim o primerih, ko očitno vsaj komu ni po volji. Običajno snahi. Mama in sin pogosto ne vidita nobene težave. Jaz jo vidim. Ker gre pogosto za nezrele odnose med mamo in sinom, kjer mama sina še vedno vidi kot njenega sinka, za katerega mora poskrbeti, saj le ona to najbolje zna. Govorim o maminih sinkih, ki so to tudi, ko imajo sami že 50 ali 60 let!

In sin pogosto v tej igri sodeluje. Vendar je potem sin predvsem sin, ne pa odgovoren, odrasel moški, partner, mož in oče. Partnerski odnos je v takih primerih običajno zelo nezrel, moški je navajen, da mamica poskrbi za vse in ne razume, kako da njegova partnerka tega ne vidi, ne upošteva, ne razume. Kako da tudi sama ni taka kot njegova mama!

Zato, mame, spustimo, dovolimo in spodbujajmo, da naši otroci (sinovi) odrastejo. Nič ni narobe, če otroke, ne glede na njihovo starost, kdaj pa kdaj pocrkljamo, če jim pridemo nasproti, če namesto njih kaj naredimo, če jih razbremenimo, če kaj za njih uredimo, zelo pa je narobe, če to počnemo ves čas, saj jih s tem onemogočamo, da bi odrasli in prevzeli odgovornost za svoje življenje.

Tadeja Milivojevič Nemanič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tadeja Milivojevič Nemanič

Najprej sem mama in žena, mama 3 najstnicam in 9 letnemu fantiču ter že skoraj 20 let poročena. Potem pa sem Imago terapevtka, kar sem postala po zaključenem podiplomskem študiju kemije. Odnose med atomi so profesionalno zamenjali odnosi med ljudmi, predvsem v družini. Izobraževala sem se tudi pri danskem družinskem terapevtu Jesperju Juulu, iz v čustva usmerjene terapije za pare pri dr. Leanne Campbell iz Kanade ter iz TRE, Vaj za sproščanje napetosti, stresa in travme, pri ga. Jelki Slapar.

Dodaj odgovor