Okrepimo otrokovo telesno samopodobo

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Okrepimo otrokovo telesno samopodobo

Piše dr. Lucija Čevnik predavateljica in svetovalka s področja (telesne) samopodobe, čutne vzgoje ter reševanja konfliktnih odnosov med starši in otroki

Kako ljudje razumevamo svoje telo, ali se v njem počutimo dobro ali nelagodno, smo samozavestni ali v neprestanih dvomih o svoji lastni vrednosti, kaže na to, kakšna je naša telesna samopodoba. Odnos do našega telesa se oblikuje v našem najzgodnejšem otroštvu. Ta je močno pogojen z vzorci, ki jih prejmemo od naših skrbnikov in okolja, v katero se rodimo. Danes veliko govorimo o porastu negativne telesne samopodobe, ki kaže na to, da smo ljudje čedalje bolj obremenjeni s svojim zunanjim videzom. Zelo zaskrbljujoče je dejstvo, da se ta obremenjenost pojavlja pri vse mlajših generacijah. Študije kažejo, da si že petletniki želijo vitkejše telo. S starostjo se fenomen negativne telesne samopodobe samo še stopnjuje in v skrajnih oblikah lahko preide tudi v različne motenje hranjenja ali druge anksiozne težave, ki so pogoste predvsem v obdobju adolescence.

Starši smo nemalokrat postavljeni pred dilemo, kako otroku pomagati, da razvije pozitiven odnos do lastnega telesa. Želimo ga oborožiti s samopodobo, ki ga bo ščitila pred morebitnimi negativnimi kritikami na račun telesnosti, ki znajo biti v obdobju odraščanja, še posebej boleče. Navajam nekaj tehnik, s katerimi lahko starši pozitivno okrepimo otrokovo samovrednotenje.

Naučite otroka, da njegova vrednost ni odvisna od mnenj drugih.

Starši najbolj trpimo, ko vidimo svojega otroka žalostnega in prizadetega. Vse bi naredili, da bi ga obvarovali in zaščitili pred situacijo, ki mu povzroča bolečino. Kadar otrok prejme kritiko na račun svojega telesnega videza, je to lahko zanj nadvse neprijetna izkušnja. Zato je pomembno, da kadar se nam otrok zaupa, nanjo pravilno odreagiramo.

Predvsem je prav, da nadzorujemo svoja čustva, ki v takšni situaciji privrejo na dan. Pogosto se v nas prebudijo podobne potlačene situacije iz našega otroštva, ki nas čustveno preplavijo. Otroka poskušamo obvarovati, zato stresamo bes na osebo, ki je verbalno prizadela našega otroka. Veliko staršev se odzove tudi tako, da skuša pri otroku odpraviti »pomanjkljivost«, na katero je letela kritika. Takrat mame svoje hčerke vodijo v fitnes, plačujejo jim lepotne operacije in različne strokovnjake za prehrano in telesno vadbo. A nobeden od obeh pristopov otroku ne bo odvzel povzročene bolečine in mu olajšal trpljenja.

V takšnih situacijah moramo otroka odvrniti od primerjanja z drugimi. Poskušajmo mu predočiti, da mnenje nekoga nima prav nič opraviti z njegovo vrednostjo. Učimo ga, da imajo ljudje sicer pravico do svojega mnenja, a to mnenje, je zgolj mnenje. Otrok mora spoznati, da se njegova vrednost ne more meriti skozi telesni videz. Skupaj z njim poiščimo njegove kvalitete in jih izpostavimo. S tem ga oborožimo, da se lahko v življenju lažje in samostojneje spopada z različnimi kritikami in neugodnimi življenjskimi situacijami.

Pokažite otroku, da telo ni obešalnik, temveč čudovit instrument

V neprestanem pehanju za doseganjem »idealnega« telesnega videza vse prepogosto pozabljamo, kako čudovit instrument je naše telo. Namesto da bi z njim raziskovali svet okoli sebe, nas skrbi, kako se mi kažemo svetu in kako svet vidi nas.

Poleti se obremenjujemo ali je obseg naših stegen primeren, da stopimo na plažo, pri tem pa pozabljamo, da so nam noge bile dane zato, da nas nosijo skozi življenje. Da z njimi tečemo, skačemo in se veselimo novih življenjskih poti. Pomembno je, da tudi otrok spozna, da je telo edinstven instrument, ki nam ni bil dan le za krašenje, ampak predvsem z namenom, da z njim spoznavamo svet, občutimo, uživamo in ga pri tem ohranjamo prožnega, zdravega in vitalnega. Tudi vi sami bodite otroku vzgled!

Otrok naj soodloča pri izbiri svoje garderobe

Dovolite otroku, da sam pomaga izbrati kose oblačil, ki jih želi obleči. Vsi imamo svoj stil in okus oblačenja, tudi otroci, čeprav pogosto vztrajamo, da smo starši tisti, ki vemo, kaj je zanje najbolje.

Otroci so res pravi modni mojstri v kombiniranju najbolj nenavadnega in nekonvencionalnega. Barvna kombinacija izbranih kosov se lahko pogosto kosa s samo mavrico! Vendar je izkušnja, da otrok sam odloča ali vsaj soodloča o sebi, zanj neprecenljiva. S tem, ko mu dajemo možnost, da se odloči, mu sporočamo, da zaupamo njegovi izbiri.

S svobodo izbire ga učimo, da zna prisluhniti svojim občutkom in počutju ter da ni važno, kaj si o njem misli okolica. Največji korak pri tej odločitvi pa moramo pogosto storiti starši sami. Mi smo tisti, ki se najpogosteje soočamo z nelagodjem ob misli, kaj si bodo drugi mislili o nas, ki smo dopustili »čudno« opravo, v katero je oblečen naš potomec.

Naj lepota ne bo pogost ali edini kompliment deklicam

Najpogostejši kompliment, ki ga poklanjamo deklicam, se vrti okoli njihovega telesnega videza. Lepa, luštna, simpatična, princeska so pohvale, ki jih delimo otrokom ženskega spola. Čeprav gre za čisto dobronamerne poklone, ima takšno početje precej negativnih posledic.

Z neprestanim poudarjanjem »lepote« ženskam že v najzgodnejšem obdobju življenja sporočamo, da je zunanji izgled nadvse pomemben – če ne celo najpomembnejši. Učimo jih, da je biti lepa, vrednota najvišje kategorije, od katere sta odvisna tako uspeh kot življenjska sreča.

Ni čudno, da deklice na vprašanje: »Kaj si želiš postati, ko odrasteš,« odgovarjajo: »Hočem biti lepa.« Ker pa je »lepota« precej izmuzljiva lastnost, je pomembno, da pri deklicah (in seveda tudi fantih) poudarjamo druge pozitivne karakteristike. Pozabljamo, da je biti iznajdljiva, duhovita, domiselna, pogumna, odločna, samostojna, precej bolj primerna vsebina komplimentov mladim ženskam, kot zgolj biti »lepa«

Lucija Čevnik

Lucija Čevnik

Dr. Lucija ČEVNIK, predavateljica in svetovalka s področja (telesne) samopodobe, čutne vzgoje ter reševanja konfliktnih odnosov in prekinjene komunikacije med starši in otroki.

Za pogovorne terapije ali morebitna vprašanja glede aktualne tematike se obrnite na  info@lucijacevnik.si, FB profil ali obiščite spletno stran.
Lucija Čevnik
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor