Pedagoginja Lea Čerin o izzivih učenja doma in v šoli

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Piše Lea Čerin
»Ne zna si organizirati prostega časa in časa učenja. Pogosto zmanjka časa za ponavljanje snovi.«
Kolikokrat ste se zalotili, da otroku pripovedujete in dopovedujete koristi sprotnega učenja? In čeprav bi si želeli, da otrok prevzame navado sprotnega učenja, se to pogosto ne zgodi. Zakaj? Razlogi so različni:
- Otrok je »po naravi« kampanjc in bo vedno deloval po principu »v zadnji minuti«.
- Otrok ve, da si mora za učenje vzeti čas, ne ve pa, kako si razporediti ure in učno snov v določenem dnevu.
- Otrok ne zmore sprotnega učenja, ker je preveč snovi in šolskih predmetov, zato se šolske predmete uči takrat, ko »pride čas«.
- Otrok zavlačuje z učenjem, ker mu učenje ni prioriteta (raje se zamoti z dejavnostmi, ki so mu zanimive).
- Otrok ne ve, kako bi se lotil sprotnega učenja.
- Otrok se je že poskušal lotiti sprotnega učenja, mu je uspevalo, potem pa je prenehal, ker ni videl učinka ali pa ni bil vztrajen.
Je učenje za mizo edino pravo učenje?
»Večkrat pravim, da gre domačo nalogo delat za mizo in da se uči za mizo. Vendar ostane na postelji ali na tleh.«
Je potrebno za »pravo« učenje sesti za mizo? Je učenje učinkovito le takrat, ko otrok sedi za mizo? Je domača naloga lahko narejena samo v primeru, da otrok sedi za mizo? Je možno, da se učimo še v kakšnem drugem položaju?
Sestavni del šolarjeve sobe je primerna miza, ki je namenjena, … seveda za učenje in pisanje domačih nalog (in še kaj ). Tudi sami smo bili vajeni takšnega učenja … za mizo. To globoko zasidrano prepričanje, kje naj bi učenje potekalo, nezavedno prenašamo na otroka. Tako so nas učili in tako je verjetno najbolje.
Težava nastane takrat, ko otrok po dopoldanskem sedenju v šoli, popoldanskega ne zmore več. Če kljub temu želimo, da se uči/dela domače naloge za mizo, nehote lahko povzročimo odpor do učenja in sploh šolskega dela.
Če želimo stopiti otroku nasproti in mu olajšati učenje doma, ga vprašajmo kje se najraje uči. Kadar opazimo nemir, odpor, zavlačevanje ipd., ponudimo možnost, da se uči ali domačo nalogo naredi v kakšnem drugem položaju – sedi/leži na tleh/postelji, sedi na žogi, hodi po sobi, stoji na mestu itd. K uspešnemu učenju spada tudi prepoznavanje položaja, ki mi najbolj ustreza pri učenju.
Ps: če na postelji zaspi, potem postelja verjetno ni pravi prostor
Hitra ponovitev – za sprotno učenje
Za sprotno učenje je pomembno, da ga izvajamo dnevno in da ne vzame veliko časa.
Če je ponavljanje predolgo, otrok lahko dobi odpor do ponavljanja snovi tistega dne, če ve, da mora narediti še nalogo za tri predmete. Raje izpusti ponavljanje in se loti naloge. Tudi to je način ponavljanja, vendar največkrat treh glavnih predmetov. Ostali predmeti pa ostanejo v ozadju. Pogosto je ravno v teh predmetih težava, ker so na urniku le enkrat ali dvakrat v tednu.
Nekateri celo pozabijo, kaj je bila tematika prve šolske ure.
Hitri način ponavljanja in tudi način sprotnega učenja lahko preizkusite tako: v mislih naj otrok potuje po predmetih, ki so jih imeli na urniku, od prve do zadnje ure (ali mešano, saj vrstni red ni pomemben).
Na prazen list naj za vsak predmet zapiše/nariše kaj je bila tematika tiste določene ure. Izognimo se uporabi povedi, najbolje je nekaj ključnih besed (1 do 3).
Primer: prvo uro je bila na urniku slovenščina in pogovarjali so se o pravljici. Torej bo zapisal / narisal / skiciral tisto kar se spomni v zvezi s pravljico. Povzame bistvo.
Na tak način si prikliče v spomin vsako uro in že z eno besedo (ključna misel) sproži asociacije na naslednje podatke, ki so jih omenili pri uri. Kot že omenjeno, ni potrebno, da vse zapiše!
Bistvo je, da se spomni in tako ostane v »toku« učne snovi. Tej metodi bi rekli brainstorming ali možganska NEVIHTA.
Kdaj se začeti učiti, da se predela vsa snov do ocenjevanja?
»Zmanjkalo mi je časa za zadnje poglavje! Pa še prvega na znam dobro!«
Posledica velike količine predmetov (obveznih in izbirnih), učne snovi ter ocenjevanj, ki se ponavadi zvrstijo kar v roku treh tednov, je … ZMANJKA ČASA ZA KAKŠNO POGLAVJE ALI PONAVLJANJE.
Hitro je tu občutek nemoči, nesamozavesten nastop in nesigurnost vase. Kaj lahko naredimo?
Kljub temu, da je naša želja otrokovo sprotno učenje, se kampanjskemu učenju ne bomo izognili. Projekti, ki imajo rok, pa se bodo dogajali tudi kasneje v življenju. Tudi če otroku ni uspelo vsega predelati, dobi slabo izkušnjo (z vsemi posledicami, ki sledijo), starši pa mu lahko pomagamo tako, da pokažemo kaj narediti v zadnjih trenutkih.
Naučimo otroka biti učinkovit tudi ko voda teče v grlo. Priznajmo si, da tudi odrasli občasno zaidemo v takšne situacije in da so te situacije rešljive. Za hitro zapomnitev so primerne mnemotehnike, za bolj organizirano učenje pa lahko uporabimo naslednje korake:
1. S post listki označi začetek in konec snovi, ki jo je treba predelati.
2. Otrok prebere, preleti glavne naslove in podnaslove. Lahko si jih izpiše/nariše v obliki miselnega vzorca ali alinej – tako dobi širši vpogled v snov.
3. Koliko strani mora predelati?
4. Koliko strani lahko obdela v enem dnevu? Razdeli število strani na število dni.
5. Zdaj lahko določi, koliko dni prej mora pričeti z učenjem, da predela vso snov in ostane čas za ponavljanje. Upoštevati je potrebno morebitne popoldanske dejavnosti, družinske obiske ali izlete med vikendom ipd.
7. V koledar naj si označi dan, ko mora pričeti z učenjem določenega predmeta.
Lea Čerin je še vedno dežurna v skupini Odgovorno starševstvo, zato vas lepo vabimo, da se ji pridružite in jo spremljate ter vprašate karkoli, kar vas na to tematiko zanima. Z veseljem vam bo odgovorila.
- Potovanje v svet učenja - 23. 9. 2020
- Naj bo otrokovo učenje pospešeno, enostavno in tudi radovedno - 8. 12. 2018
- Sproščeno in učinkovito učenje - 5. 12. 2018