Mozoljavost pri najstnikih

Mozolji so lahko velika težava, ko vaš otrok enkrat stopi v obdobje najstništva. Vplivajo na nizko samopodobo, otrok pa lahko postane tudi žrtev zbadanj in nadlegovanj. Mozoljavost se ponavadi pojavi na začetku najstništva, ko testosteron vzpodbudi delovanje žlez lojnic, ki ležijo v enem od spodnjih slojev kože ob lasnem (dlačnem) mešičku. Izdelujejo loj, ki se izloča v zgornji del lasnega mešička ter nato na površino kože. Zaradi sprememb v izvodilu in sestavi loja se izvodilo lojnice lahko zoži, zato se loj izloča počasneje ali sploh ne več. Nastane mozolj. Lojnice so najpogosteje posejane na obrazu, vratu, hrbtu, prsih in ramenih. Na teh predelih je koža bolj mastna.

Kako se boste odzvali na mozolje pri svojem najstniku, je odvisno od stopnje težavnosti in tega, kako vaš otrok reagira na vse skupaj. Praktično vsak najstnik se slej ko prej sreča z mozolji, toda pri nekaterih so težave hujše kot pri drugih. Tudi obdobje trajanja mozoljavosti je različno. Ne glede na jakost težave pa vaš otrok potrebuje potrditev glede svojega izgleda.

Osnovni higienski nasveti

Srb za dobro higieno je ključna. Obraz je treba umivati dvakrat dnevno z ustreznim milom in vodo. Milo naj bo brez dišav in kemikalij. Uporabljajte čisto brisačo, ki je samo vaša.

Ker se mozolji lahko hitro raznesejo, če jih stiskate, raje ne počnite tega. S tem se izognete tudi brazgonitam, ki lahko ostanejo po stiskanju mozoljev.

Za fante je bolje, če namesto električnih brivnikov uporabljajo britvico, saj je tako manj možnosti, da raznesejo bakterije iz mozoljev po celotnem obrazu. Dekleta pa morajo biti previdna pri uporabi kozmetike in make-upa. Nekateri preparati lahko stanje zelo poslabšajo.

Skrite težave pri mozoljih

Največja težava pri mozoljavosti niso sami mozlji temveč psihološki vpliv, ki ga imajo na samopodobo najstnika. Čeprav so bolj na udaru tisti, ki dajo veliko na zunanji izgled, so prizadeti tudi najstniki, ki ne kažejo očitnega zanimanja za videz. Težava je lahko tudi, če vaš otrok vstopi v puberteto pred svojimi vrstniki. Počutil se bo osamljenega in nerazumljenega.

Ukrepati je treba že takoj na začetku. S tem se izognete, da s bi se mozolji preveč razširili in nemudoma začnete z zdravljenjem.  Ne gre pa zanemariti tudi čustvene opore, ki je še kako dobrodošla tudi že od samega začetka.

Pogovorite se z najstnikom o mozoljavosti

Tema zna biti zelo občutljiva, zato je odkrit pogovor zelo pomemben. Še posebej fantom se lahko zdi nekako narobe, da bi jih skrbelo za videz. Če se najstniki zaradi mozoljev ne počutijo samozavestne, bodo najbrž zelo težko načeli pogovor o težavi, ki jo imajo. Pomagajte jim. Lahko pa, da pravzaprav niso pretirano zaskrbljeni zaradi težav s kožo in jih ravno vaša pripomba vrže s tira. Lotite se pogovora z veliko mero občutljivosti in posluha.

Predlagajte jim, naj vam sami povedo, ko se bodo hoteli pogovoriti. Ponudite jim pomoč, npr. tako, da greste v lekarno ali pa pokličete zdravnika in se zmenite za termin. Čeprav jim s tem daste do znanja, da so mozolji opazni, vseeno pretirano ne zmanjšuje njihove samozavesti. Lahko, da vam bodo celo hvaležni, da ste načeli za njih bolečo temo in jim ponudili pomoč.

Pomoč

Na voljo je kar nekaj preparatov, ki se dobijo brez recepta v lekarnah in drogerijah, npr. geli za umivanje obraza, kreme in pudri za prekrivanje. Dobro se je posvetovati s farmacevtom in prebrati, katere snovi vsebujejo. Splošni sestavini, ki dobro vplivata na mozoljavo kožo sta benzoil peroksid in olje čajevca. Benzoil peroksid (Benzoyl Peroxid) se dobi v obliki kreme, gela ali tekočine. Ponekod v tujini ga priporočajo kot samostojno zdravljenje ali v kombinaciji z drugimi zdravili. V Sloveniji ga na policah lekarn ali na recept kot samostojen preparat ni možno kupiti.  Pri nas je med drugim na voljo zdravilo Duac gel gel, ki vsebuje tudi benzoil peroksid v koncentraciji 3%. Prodaja se v obliki gela in vsebuje tudi topični antibiotik klindamicin. Na voljo je samo na recept in deluje najboljše na vnetne akne (mozolji, ciste…). Vloga benzoil peroksida v zdravilu je predvsem v čiščenju por na koži (odmaševanje), ki tako postanejo manj dovzetne za izbruhe aken.

Če so težave s kožo bolj pereče pa je treba obiskati zdravnika oziroma dermatologa, ki bo predpisal ustrezno terapijo in zdravila. Ponavadi gre za antibiotike, ki se jih jemlje oralno ali pa za antibiotične kreme oz. gele, ki se dobijo na recept. Zdravljenje ponavadi traja tri do šest mesecev, lahko pa tudi dlje. Za dobre rezultate sta pomembni doslednost in upoštevanje zdravnikovih navodil.

V večini primerov antibiotična terapija pomaga. Če pa v uglednem času ne pride do izboljšav, bo treba spet k zdravniku, ki bo povečal dozo ali pa zamenjal antibiotik. Ni treba posebej poudariti, da je več kot dobrodošlo tudi zdravnikovo razumevanje stiske, ki jo najstnik, ki ima težave s kožo, občuti. Če z zdravnikom niste zadovoljni, ali se vam zdi, da ne jemlje najstnikovih težav dovolj resno, ga lahko vedno zamenjate ali pa prosite za drugo mnenje.

Najpogosteje predpisovan antibiotik za težave z mozolji je tetraciklin (Tetracycline), ki je zelo učinkovit pri milejših težavah. Pri težjih primerih se dobro obnese eritromicin (Erythromycin). Kateri antibiotik bo predpisal zdravnik, je odvisno od njegovih izkušenj z določenimi zdravili. Pomembno vlogo ima tudi strošek, saj se ponavadi cenejša zdravila predpišejo najprej, seveda če zdravnik verjame, da bi lahko pomagala.

Težji primeri

V redkih in težkih primerih (cistične akne) se zgodi, da zdravljenje nima učinka, kljub različnim terapijam. Takrat lečeči zdravnik napoti pacienta na bolnišnično zdravljenje, kjer imajo na voljo močnejša zdravila (npr. Roaccutane). Ker pa imajo ta zdravila tudi resne stranske učinke, poteka zdravljenje pod strogim nadzorom in rednim spremljanjem.

 Kakšno hrano izbrati

Pogosto se sliši, da je hrana pomemben faktor pri nastanku mozoljev. Seveda ni treba posebej poudarjati pomena zdrave hrane in zdravega življenjskega sloga, vendar za nobeno vrsto hrane ni bilo dokazano, da bi eksplicitno vplivala na nastanek mozoljev. Res pa je, da različna živila sprožijo različne reakcije pri ljudeh. Kar nekomu koristi, lahko drugemu škoduje. Zato je predvsem dobrodošlo, da sami spremljate, kako se vaše telo odziva na določeno hrano. V pomoč vam bo prehranski dnevnik.

Izpostavljenost soncu

Tudi tukaj je treba biti previden. Pretirano izpostavljanje soncu poškoduje kožo, tudi če je zdrava. Težave se lahko pojavijo šele čez leta. Kreme in losjoni za sončenje lahko mozoljavo kožo še dodatno razdražijo. Treba je torej uporabiti zdravo logiko in se izogbati soncu, ko je najmočnejše. Tudi razni preparati za zaščito niso povsem prepovedani. Najti je treba takšne, ki kožo zaščitijo in ne povzročajo dodatnih težav.