Pandemije in karantene v Evropi – kaj nas lahko zgodovina nauči?
Pandemija ni nič novega za Evropo in svet – poglejmo si kratko zgodovino pandemij
V starodavni Grčiji je bil izbruh kuge (tifusa), Antoninska kuga v rimskih časih (črne koze), Justinijanova kuga v letu 514 ( bakterija yersinia pestis) in celo plesna kuga v Strasbourgu leta 1518.
Kako dolgo trajajo pandemije?
Nekatere najsmrtonosnejše pandemije v zgodovini so trajale eno ali dve leti, včasih več.
- antoninska kuga je trajala 15 let (od leta 165 do 180),
- justinijanova kuga 8 let (od 541 do 549),
- črna smrt je trajala 7 let (1346 do 1353),
- azteška epidemija črnih koz 1 do 3 leta v 16. stoletju,
- perzijska kuga 1 leto (1772 do 1773),
- španska gripa dve leti (1918 do 1920),
- azijska gripa 1 leto (1957 do 1958)
Že od nekdaj so ljudje ob takšnih izbruhih bolezni poskušali bolne ločiti od zdravih. Pravzaprav se danes še vedno ukvarjamo z mnogimi enakimi težavami z okužbami in ukrepi kot jih je imela Evropa pred stoletji. Obstajajo priporočila o samo-izolaciji, ki segajo že v Staro zavezo, vendar pa izvor besede “karantena” zasledimo šele v 14. stoletju v Benetkah. V tem času je v Evropi pustošila črna smrt, izbruh črne kuge, ki je pomorila do 50 milijonov ljudi na kontinentu. Ukrep iz leta 1374 je zapovedal vsem ladjam, ki so prispele v Benetke, da se izkrcajo šele po 40 dneh. “Quaranta” v italijanščini pomeni štirideset, kar je izvor za današnjo svetovno izpeljanko karantena. Ta sprva stroga oblika prisilne izolacije je hromila trgovanje v Benetkah.
V istem času je dubrovniška republika (Dubrovnik) uvedla pravičnejši sistem karantene. Izolirali so samo ljudi, živali in trgovsko blago, ki so prihajali po morju ali kopnem iz okuženih območij. To je omogočilo ljudem v dubrovniški republiki, da so lahko poslovali in živeli čimbolj normalno.
V 17. stoletju so se evropska ljudstva znala že veliko bolje zaščiti pred pandemijo, čeprav še niso razumeli mikrobnih vzrokov za nastanek bolezni. Leta 1622 so v Marseille v Franciji prepovedali vstop potnikom brez predhodnega zdravniškega pregleda. Leta 1666 so v Frankfurtu ljudem, ki so živeli v hišah, kjer je bila prisotna okužba, prepovedali obisk trgovin in cerkva. Prav tako so prepovedali prodajo oblačil umrlih zaradi kuge ne da bi jih predhodno razkužili ali oprali.
Vendar pa so pri nekaterih epidemijah ukrepe prehitro sproščali. Ko so leta 1629 nemški in francoski vojaki prinesli kugo v italijansko mesto Mantovo, so uvedli karanteno in prepovedali vnos dobrin in vstop vojakov iz tujine. Ko pa so sprostili ukrepe zaradi karnevala, se je pojavil nov velik izbruh.
“Super prenašalce” so v letih 1629 – 1631, v času italijanske kuge, obsodili in usmrtili.
V 19. stoletju so z napredkom medicine preprečevali in zdravili več bolezni, vendar pa je pomanjkanje mednarodnega sodelovanja v vse bolj povezanem svetu postalo težava. Epidemija kolere je izpostavila neenotnost ukrepov med državami, kar je Francijo spodbudilo k uvedbi mednarodne standardizacije pri izvajanju karantene. Na žalost pa so nekatere države dajale prednost političnim in ekonomskim interesom, nekatere pa so krivdo za širjenje okužb pripisovale imigrantom.
Leta 1918 je svet prizadela najsmrtonosnejša pandemija v zgodovini človeštva. Španska gripa, kot so jo imenovali, je prisilila vlade v mobilizacijo virov kot bi bila v vojni. Samo skupnosti, ki so zaprle šole, prepovedale javno zbiranje in zaprle meje, so se izognile večji škodi. Pandemija gripe je spodbudila razvoj sistemov javnega zdravja po večjem delu Evrope.
Se lahko iz današnje pandemije novega covid-19 lahko naučimo kaj novega?