O šolskem skladu – da bi bilo stisk otrok čim manj
Vsaka slovenska šola mora ustanoviti šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev. Sklad lahko ustanovi tudi vrtec.
Šolski sklad pridobiva sredstva:
- iz prispevkov staršev,
- z zbiranjem starega papirja,
- s šolskimi prireditvami,
- z izdelki zaposlenih in otrok,
- iz donacij in
- iz drugih virov.
Namen šolskega sklada
Poglavitni namen šolskih skladov je bil v zadnjih letih dobrodelnost, pripravljenost pomagati drugim in zavzemanje za enakost med vsemi udeleženci učnega in vzgojnega procesa.
Dejavnosti, povezane z namenom šolskega sklada, so zlasti naslednje:
- pomoč socialno ogroženim učencem (npr. šolske malice, šolska kosila, šolski pripomočki),
- pomoč nadarjenim učencem (npr. perspektivni športniki in kulturniki, priprava na tekmovanja, itd),
- sofinanciranje dejavnosti, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev,
- pomoč socialno ogroženim učencem pri udeležbi na ekskurzijah, taborih, šolah v naravi, itd,
- nakup nadstandardne opreme za šolo skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje javnih naročil (npr. didaktična sredstva, učni pripomočki, IKT oprema, itd),
- zviševanje standarda pouka,
- raziskovalna dejavnost v šoli, itd.
Veliko otrok se po končanem pouku ukvarja s kakšno športno, kulturno ali drugo dejavnostjo, vendar ne vsi, nekateri tudi zaradi slabe finančne situacije v družini. Na naštetih področjih pride ekonomsko-socialna slika družin in šolarjev bolj do izraza. Otroci, ki prihajajo iz družin s skromnimi prihodki seveda zaostajajo v pogovorih med sošolci, kako je bilo na treningu, kako je bilo na tej ali oni dejavnosti in občutijo vsakodnevno stisko ter frustracijo ob omejenih možnostih družine, zato so nekateri slovenski šolski skladi v posameznih primerih in ob sodelovanju organizatorjev športne, kulturne ali druge dejavnosti otrokom iz socialno ogroženih družin začeli (so)financirati vadnine, kar je potrebno pohvaliti in idejo širiti.
Javnost delovanja šolskega sklada
Kljub obstoječi mreži šolskih skladov pa ni malo primerov iz prakse, ko bi morda nekateri otroci lahko bili upravičeni do sredstev sklada, vendar njihovi starši te možnosti ne izkoristijo, ker bodisi niso seznanjeni s to možnostjo (poudarjamo – vsaka slovenska šola in veliko vrtcev ima svoj sklad) bodisi se ne želijo izpostaviti. K sreči so svetovalne delavke v vrtcih in šolah kar dobro seznanjene, v katerih družinah finance »škripajo« in tudi same predlagajo financiranje za kakšnega od otrok ali pa predlagajo staršem, naj to naredijo.
Šolski sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki šole. Svet staršev imenuje upravni odbor.
Vsekakor je od upravnih odborov šolskih skladov ter ravnateljev odvisno, kako se bo pristopilo k zbiranju sredstev. Upravni odbor vsako leto sprejme letni program dela in finančni načrt, določa merila in kriterije za dodeljevanje sredstev, odloča o dodelitvi sredstev ter skrbi za promocijo sklada. Upravni odbor šolskega sklada bi moral v začetku šolskega leta posredovati obvestilo vsem učencem oziroma njihovim staršem o namenu in kriterijih za pridobitev namenskih sredstev iz šolskega sklada, saj je včasih največja slabost sistema delovanj šolskih skladov ravno v tem, da potencialni upravičenci niso seznanjeni z možnostjo pridobitve sredstev, kar se da z objavo na spletni strani šole ali vrtca in z drugimi oblikami objave informacij hitro odpraviti.
Vsled zgoraj napisanega menimo, da bi osnovne šole morale nujno poskrbeti za ustrezno seznanjenost staršev iz materialno ogroženih družin z možnostmi, ki jih nudijo zbrana sredstva šolskega sklada.
- Predlog finančne nadgradnje šolskih in vrtčevskih skladov - 28. 2. 2020
- Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka - 24. 1. 2020
- O šolskem skladu – da bi bilo stisk otrok čim manj - 23. 12. 2017
