Vrstniško nasilje – prepoznajte ga pravočasno
Vrstniško nasilje se najpogosteje pojavlja na šolskem stranišču, igrišču in v prostorih, ki so izven nadzora učiteljev in drugih odraslih oseb. Včasih se dogaja tudi v razredu in se nadaljuje zaradi pomanjkanja sočutja drugih sošolcev ali zaradi učiteljev, ki tega ne opazijo.
Vrstniško nasilje je namerno in zaporedno nadlegovanje, ki se lahko kaže kot grožnje, fizični napad, zbadanje, zahtevanje podrejenosti ali izključitev iz skupine in ogovarjanje.
Zlorabljenega otroka ni vedno lahko prepoznati, to pa so nekateri od znakov, ki jih zlorabljeni otroci kažejo.
Nepojasnjene rane in modrice
Otroci so včasih nerodni in lahko tudi pri najobičajnejši igri dobijo modrice in odrgnine. Dokler otrok ni pozoren na njih, so najverjetneje le naključne poškodbe med igro.
Če pa opazite, da otrok vse pogosteje prihaja domov z novimi poškodbami, še posebej, če jih želi zakriti z dolgimi majicami ali šalom, obstaja verjetnost, da gre za zlorabo, ki se je sramuje.
Izgubljene ali poškodovane osebne stvari
Ni treba vsake uničene barvice, radirke ali beležke jemati kot znak, da je nekdo nadlegoval otroka. Nekateri šolarji še vedno nimajo razvite zavesti o skrbi za svoje stvari in se zato vedejo nemarno.
Pozorni moramo postati, če se take situacije ponavljajo, otrok pa izven šole nima težav z izgubljanjem in uničevanjem svojih stvari.
Prelaganje fizioloških potreb
Če opazite, da otrok v šoli ne gre na stranišče, ampak trpi, vse dokler ne pride domov, je čas, da se vprašate, če ima morda otrok težavo. Glede na to, da nasilneži najpogosteje kažejo svojo moč izven dosega učiteljevega pogleda, na šolskem hodniku ali na stranišču, je možno, da vaš otrok zaradi strahu ne želi iti na šolsko stranišče, da se mu ne bi bilo treba soočiti z nasilneži.
Nenadna izguba prijatelja
Verjetno poznate otrokove prijatelje in družbo, s katero preživi največ časa. Čeprav ni treba, da je prenehanje druženja z nekom znak za alarm, ampak je samo nedolžen prepir, je včasih to prvi pokazatelj, da nekaj ni v redu.
Posebno pozorni bodite, če otrok nenadoma preneha klicati svoje prijatelje na skupna druženja in postane asocialen. Obstaja verjetnost, da ga je njegova družba iz nekega razloga izločila ali prizadela in se otrok zato ne želi družiti s svojimi vrstniki, ampak raje čas preživlja sam ali v družbi hišnega ljubljenčka.
Izguba apetita ali prevelika lakota
Čustveni stres lahko zmanjša željo po hrani. Če vaš otrok nenadoma zavrača hrano ali po vsakem obroku toži nad bolečinami v trebuhu in slabostjo, to lahko morda predstavlja nelagodje, povezano s čustvenim stanjem.
Enako moramo biti pozorni tudi pri veliki lakoti. Otroci po šoli skoraj vedno pridejo lačni in zato vam ni treba skrbeti, če pa otrok ne more pričakati kosila, je velike količine hrane in se vede, kot da sploh ni jedel, čeprav ste mu pripravili malico, je možno, da mu je nekdo vzel hrano ali pa je otroka sram jesti pred nekom, ki ga zbada.
Drastične spremembe pri vedenju
Otroci imajo tako kot odrasli svoje boljše in slabše dneve. Včasih so potrti, včasih evforični, vendar pa bi vas nagle spremembe, kot so žalost, depresija, zaprtost vase in pomanjkanje samozaupanja, morale zaskrbeti.
Poleg depresivnega vedenja otroci, ki so v šoli zlorabljeni, pogosto postanejo odvisni od staršev ali bratov in sester. Bojijo se ostati sami in menijo, da niso dovolj dobri, če nekdo od bližnjih ni poleg njih, da mu pomaga.
Zlorabljeni otroci si pogosto izmislijo bolezen ali izgovor, da jim ne bi bilo treba iti v šolo in se soočiti s svojimi nadlegovalci. Padec koncentracije pri učenju in slabše ocene lahko kažejo na določeno težavo.
Kakršnakoli nenadna sprememba, zapiranje vase in prenehanje sodelovanja pri priljubljenih aktivnostih bi morali pri staršu sprožiti signal, da nekaj ni v redu. Čeprav lahko otroci zaradi različnih razlogov lahko spremenijo svoje vedenje in določene navade, se zelo redko to dogaja v idealnih pogojih.
Če starši pravočasno opazijo težavo, je bolj verjetno, da se bo situacija hitreje in manj boleče rešila. Z otrokom se moramo predvsem odprto pogovarjati in zaznati tisto, kar ga muči, potem pa se obrniti na njegovega učitelja ali razrednika in s skupnimi močmi poskušati odpraviti kakršnokoli nadlegovanje.