Bakterije v nosu – kaj storiti?

Ali rumeno-zeleni izcedek iz nosu zahteva antibiotično terapijo? Pri bistrem izcedku ni potrebna terapija! To je pravilno stališče. Pri rumenkastem izcedku je potreben antibiotik. To je MIT!

Ko otrok nima drugih težav razen curljanja iz nosu, rumenkasto-zeleni izcedek ni razlog za terapijo z antibiotikom. Obstajajo virusi, ki povzročajo rumenkasto-zeleni izcedek, lahko pa tudi saprofitne bakterije (tiste, ki v nosu normalno živijo) vplivajo na to, da izcedek postane moten.

Ko gre za otroke, so starši postavljeni pred številne dileme.

Lahko rečemo, da številnih dilem ne bi smelo biti. Za mnoge “dileme” namreč obstajajo odlično opredeljena medicinska stališča (medicinska doktrina). Na žalost ta stališča težko pridejo do staršev in včasih celo do zdravnikov.

Začnimo z enim, zelo pogostim vprašanjem, ki ga postavljajo starši.

Kaj narediti z bakterijami v nosu?

Pri predšolskih otrocih se občasno v nosu izolirajo bakterije. Najprej so to bili Stafilokoki (Staph. aureus), po enem mesecu pa Moraxella catharalis. Otrok ima pogosto zamašen nos, se mu iz nosu cedi … a je brez vročine, živahen in ima odličen apetit.

Je otroka potrebno zdraviti zaradi teh bakterij?

To je dilema, ki je v bistvu ne bi smelo biti. Pri sicer zdravih otrocih bakterije v nosu niso bavbav. Nasprotno. Neverjetno je, kako se iz leta v leto to vprašanje ne neha ponavljati. Pojdimo po vrsti …

Je nos lahko dom za bakterije?

Nos to tudi je!

V nosu živijo bakterije, ki tja spadajo. Strokovno jim pravimo saprofiti, ki se v brisu vidijo kot fiziološka flora. Navedene vrste bakterij (v postavljenem vprašanju) so nenevarne bakterije, ki “prebivajo” v nosu in otrokom ne povzročajo prav nobenih težav. Ker te bakterije niso naša tema, ne bomo o njih pisali.

Kako pridejo v nos “nevarne” bakterije?

Nos je izpostavljeni del telesa in je tako na udaru vsega, kar je okoli otroka. Da ne omenjamo, kako je nos zanimiv cilj otroških prstkov, ki pa so pogosto umazani. Nosek tudi od znotraj srbi (srbež ni samo privilegij otrok, alergičnih na cvetni prah), zato je rešitev praskanje. Jasno je, da bakterije iz otrokove okolice preko rok tako zelo enostavno pridejo v nos.

Od kod različne bakterije istočasno v otrokovem nosku?

Ko bakterije iz okolice pridejo v nos, naletijo na ugodno podlago, še posebej, če se otroku že cedi iz nosu. Sluz, ki se cedi iz nosu, je odlična podlaga za razmnoževanje baterij, zato je bris nosa pogosto pozitiven. Če pa otrok še hodi v vrtec, je spekter “izmenjanih” bakterij zelo širok, zato ni redkost, da lahko pri enem otroku najdemo različne bakterije!

So pri otrocih bakterije v nosu vzrok za pogosto in podaljšano curljanje iz noska?

Pri ogromni večini otrok – NISO!

Otroku, še posebej predšolskemu, se iz noska cedi predvsem zaradi virusov, ki se radi vanj naselijo. To so respiratorni virusi, ki jih je preko 200 različnih tipov. Ti zlahka “preletavajo” iz enega otroka v drugega, zato v vrtcu skoraj dve tretjini otrok smrka. To so neškodljivi virusi, ki so pravzaprav vzrok za navaden prehlad.

Drugi razlog curljanja iz nosu je alergijski nahod, a bomo o tem drugič …

Pri ogromni večini otrok bakterije niso razlog za curljanje iz nosu, ampak se imajo “pravico” naseliti v nosku, ki “pušča”. Običajno gre torej v nosku za istočasno prisotnost virusov (ki so vzrok za curljanje iz nosu) in bakterij, ki so prišle iz okolice.

Lahko bakterije iz noska rastejo po telesu in napravijo večjo škodo?

Nosna sluznica je opremljena z lokalno obrambo – “vojsko” celic imunskega sistema, ki za obrambo v borbi z mikro napadalci uporablja protitelesa. To imunsko (obrambno) nosno “obzidje” omejuje bakterije na površinski del sluznice. Zaradi tega se bakterije ne morejo razsejati in ni razloga za strah, da bi se v otrokovem telesu naredila kakšna večja škoda.

Zelo redko se zgodi, da je obrambni (imunski) sistem otroka tako slaboten, da ga tudi te, drugače nenevarne bakterije premagajo in prodrejo iz noska v telo. To se v glavnem dogaja pri otrocih, ki trpijo za prirojeno boleznijo imunskega sistema (ki se na srečo zelo redko pojavlja). Taki malčki imajo poseben režim življenja in zaščite pred okužbami.

Zakaj imajo nekateri otroci še naprej bakterije v nosu, čeprav so do konca “popili” antibiotik, ki je po anti biogramu “pravo” zdravilo?

Glede na to, da se bakterije nahajajo na površini sluznice, do njih antibiotik, ki ga otrok zaužije, zelo težko pride. Zaradi tega se pogosto dogaja, da imajo otroci, ki so dobivali antibiotik, po nekaj tednih spet imajo bakterije v nosu. Te so se v bistvu samo potuhnile in ponovno aktivirale (kar seveda ne pomeni, da moramo otroku ponovno dajati antibiotik).

Zdraviti “površinske” bakterije v nosu je enako kot če bi z notranje strani brisali okno, umazano na zunanji strani.

Je sploh kakšen smisel v “porivanju” antibiotične masti ali antibiotičnih kapljic v nos?

To “terapijo” so že zdavnaj opustili! Za to ostajata vsaj dva dobra razloga:

Pokazalo se je, da je lokalna uporaba antibiotika v nosu neučinkovita. Rezultati so začasni in popolnoma neprimerno je kapljati antibiotik v nos tedne in tedne.

Po drugi strani pa je ta lokalna terapija z antibiotikom lahko nevarna. V nosu se nahajajo številne celice imunskega sistema, ki lahko izzovejo alergijo na zdravila, ki jih dajemo preko nosne sluznice. Zato se lahko zgodi, da postane otrokov organizem  alergičen na antibiotik, ki smo mu ga tako dajali. Če isti antibiotik v obliki sirupa ali injekcije ponovno damo otroku, lahko pride do zelo nevarne alergijske reakcije.

Kaj naj potem naredimo z bakterijami v nosu?

Kot smo že rekli, so to bakterije, ki NISO nevarne. Otroci, ki nimajo visoke vročine, ne kašljajo in imajo v nosu bakterije – NI TREBA zdraviti z antibiotičnimi sirupi (kot tudi ne z injekcijami). To so zdravi otroci, ne pa pacienti. Curljanje iz nosu je rezultat virusne okužbe (redkeje alergije) in tukaj antibiotik nima kaj početi.

Kdaj je terapija z antibiotikom potrebna?

Če ima otrok glavobol, vročino, dražeči kašelj, iz nosu pa se mu cedi gnojni izloček – je situacija drugačna. Tedaj so najverjetneje vneti sinusi (sinusitis), kar zahteva posebno nego – pogosto tudi antibiotike.

Vendar so to situacije, ko je obvezen posvet s pediatrom. Sami nikoli ne smete dajati antibiotikov, to je izključni pristojnosti zdravnikov!

Ass.dr Goran Vukomanović, pedijater