Zakaj me tvoj otrok ne mara?
Odkar sem mama, ves čas spremljam, kako se ljudje vedejo do mojega otroka. Ne, ne prežim na njih, da bi jih lopnila po roki, ko mi nekaj ne bi dišalo. Pustim tudi tisto, kar otroku ne škodi, pa vseeno ni najbolj po mojem okusu. Zakaj? Ker jo točno to ob odhodu v svet čaka in nobenega smisla nima, da ji branim stik z realnostjo. Vseeno sem otroku na voljo in ko bo več kot očitno pokazal stisko in iskal pomoč, bo moja roka tam.
Prva stvar, ki sem jo opazila in mi gre težko v glavo, je ta, da ljudje (predvsem odrasli) povsem napačno interpretirajo otrokove potrebe in čustva. Odzivajo so prehitro in pogosto zaradi te hitrosti tudi napačno. Da poudarim, gre za odzive drugih ljudi na mojega otroka, ne drugih staršev na njihovega. Trdno verjamem, da vsak starš ve, kako se odzvati na svojega malčka in o tem ne bi nikomur solila pameti. Ko pa pride do mojega, pa seveda sama z možem veva daleč najbolje, kaj se skriva za njenimi besedami in težnjami. Če pa nama vseeno ni jasno, pa se o tem najprej prepričava, preden (napačno) reagirava.
Ljudje si okoli otrok večkrat dovolijo iti predaleč. Jih žgečkajo do onemoglosti, jih dvigujejo. ko jim to sploh ne paše, jih ne opozorijo na svoj dotik, se z njimi pogovarjajo zviška in ob vsem tem ne razumejo, zakaj imajo otroci do njih odpor.
Sama pri svojem otroku dobro vidim, kje se počuti dobro in kje ne. To zelo nazorno pokaže kljub temu, da ji okolica pogosto še vedno ne sledi. Opazujem njene odzive in sem presenečena nad tem, da ljudem ponudi točno toliko, kot oni ponudijo njej. Ne, ne govorim o tem, da obožuje vsakogar, ki ji je ponudil čokolado. Sploh ne. Tisto čokolado bo ona pozabila v naslednjih nekaj urah in se je preko tega ne bo dalo spraviti v naročje.
Neznanec, ki bo pristopil z varne razdalje, se spustil na njeno višino, jo pogledal v oči in jo ogovoril prijazno in spoštljivo, bo od nje hitro dobil odziv. Začela bo govoriti z njim, se nasmihati in slej ko prej tega človeka povabila v svoj svet iger. Neznanec, ki bo na daleč na veliko in glasno pozdravljal, prišel v njeno neposredno bližino, jo gledal s svoje bližine in jo počohal po laseh, pa bo naletel na trdno zaprta vrata. Ja, seveda, sčasoma se tudi ta vrata lahko nekako odprejo, ampak veliko težje kot v prvem primeru.
Če dobro pomislimo, je to povsem logičen odziv. Zakaj potem še vedno vsem ni logično, da moramo k otroku pristopiti tako, kot želimo, da ljudje pristopijo k nam?
Teoretične razlage ljudem ponavadi niso v pomoč. Zato večkrat razmišljam, da bi mogoče ljudem pokazala na praktičnem primeru, zakaj se otrok od njih umika.
Pričakovanje poljubov in objemčkov je prav tako ena izmed reči, ki jih ljudje pripisujejo otrokom čisto drugače kot sebi. Preprosto vprašanje, kako se poslovite od nekoga, ki je z vami vsak dan, vsako uro? Ponavadi je to partner ali otrok, ki ga objamete in poljubite v slovo. Kako pa se poslovite od nekoga, ki ga vidite občasno, mogoče celo le enkrat na mesec ali še manjkrat? Ponavadi gre le za izraz kakšne prijetne želje in prijeten besedni pozdrav. Zakaj torej pričakujete, da bi vas otrok rad objel ali vas poljubil. Ljubčkanje in objemčki so res stvari, ki jih imajo otroci radi, ampak ne od vsakega človeka, ki ga srečajo. Nekaterim otrokom je to samoumevno le za starše, nekateri to razširijo še na stare starše, mogoče še strice in tete, potem pa se pri večini otrok potreba po tem zaključi. In ob besedi potreba je pomembno omeniti še, da teh zadev NE smemo izsiliti. Ne smemo samo umetno ustvarjati otrokove potrebe po takšnem vstopu v njihov osebni prostor, nikakor. To potrebo naj otrok izrazi sam, če je ne, potem bomo storili le slabo, če bomo to na vsak način od otroka »zahtevali«.
Včasih bi temu seznamu dodala še ščipanje v lička s strani popolnih neznancev, danes pa dodajam predvsem ponujanje sladkarij. Nobene potrebe ni, da bi popolnoma neznanemu otroku ponudili sladkarijo (tudi znanemu načeloma ne, če ne gre za posebno priložnost), ker ga bomo s tem naučili nekaj, česa se nikakor ne potrebuje naučiti, vsem pa nam je jasno, kaj mislim s tem, kajne?
Torej, zakaj vas moj otrok ne mara? Zakaj moj otrok želi stran od vas? Zakaj takoj zbeži, ko ga dvignete v naročje?
Odgovor je sledeč. Ne, nisem je učila, da so vam podobni ljudje zlobni, nisem ji rekla, da ji hočete kaj storiti, nikakor vas noče načrtno užaliti ali karkoli podobnega. Preprosto je problem v tem, da ji vaš pristop k njej ni domač, ne ugaja ji način, kako ste se ji približali, niste upoštevali njene identitete, ki je ravno tako pomembna kot vaša in zato tudi sama ne ve, kako bi k vam pristopila. Ker pa je seveda vljudna, vas tudi takrat, ko boste prestopili njeno mejo, ne bo zavračala, ampak se bo preprosto odmaknila na njej varno razdaljo.
- Zakaj me tvoj otrok ne mara? - 25. 4. 2017
- Avtosedež za novorojenčka - 6. 3. 2017
- Pravljični vlak z Božičkom - 3. 1. 2017