Ali vaš vzgojni stil vpliva na imunski sistem vašega otroka?

Na otrokovo fizično, duševno in čustveno zdravje vpliva tudi način, kako se starši povezujejo s svojimi otroki in kakšen odnos gojijo z njimi.

Ali vaš vzgojni stil vpliva na imunski sistem vašega otroka?

Vedno več raziskav kaže na to, da način, kako se starši povezujejo s svojimi otroki, vpliva na njihovo duševno in čustveno zdravje. Prav tako pa vpliva tudi na njihovo fizično stanje.

V nedavni študiji so strokovnjaki primerjali pet različnih vzgojnih stilov. Enega še posebej – rečemo mu slabo vodenje in slab nadzor – saj je bil povezan z več vnetji in pretiranim odzivom imunskega sistema pri otrocih. Čeprav sta slabo vodenje in slab nadzor dejavnika tveganja za razna bolezenska stanja, kot npr. kardiovaskularna bolezen, bi morali raziskovalci otrokom slediti še vrsto let, da bi odkrili, če se ta stanja dejansko razvijejo.

Starši, ki so jih opredelili za slabe vodje in nadzornike, so na vprašalnikih večinoma odgovarjali, da ne preverjajo, kdaj se njihovi otroci vračajo iz šole in ne vedo vedno, kam so odšli njihovi otroci.

»To so starši, ki ne vedo, kje so njihovi otroci ali kaj počnejo,« pravi Nick Allen, profesor psihologije na Univerzi v Oregonu in soavtor raziskave. »Verjetno jih pretirano potiskajo v osamosvajanje, ko za to še niso pripravljeni in to je lahko za otroke bolj stresno, kot se zdi.«

Pri drugih vzgojnih stilih so vzeli pod drobnogled vztrajnost pri disciplinskih tehnikah in koliko pozitivne vzpodbude prenašajo svojim otrokom. V študijo, ki je upoštevala tudi vse druge možne faktorje, je bilo vključenih 102 otrok, povprečno starih devet let, skupaj z njihovimi starši. Objavili so jo v reviji Journal of Family Psychology. Preučili so tudi, kako bolj ekstremno starševsko vedenje, kot sta zlorabljanje ali zanemarjanje, vpliva na otrokovo zdravje. »Iskali smo razlike v čustvenem okolju družine, ki še vedno spada v normalno in smo vseeno prišli do ugotovitve, da starševsko vedenje vpliva na otrokovo zdravje.« pravi dr. Allen.

Druge raziskave dr. Allena in kolegov pa so pokazale, kako družinsko okolje vpliva na razvoj možganov. Študija, objavljena v reviji PLOS One, kaže, da agresivno materino vedenje vpliva na razvoj mladostniških možganov na področjih razmišljanja in planiranja ter odzivanja na nagrade. Študija se opira na MRI slike 166 najstnikov skozi obdobje devetih let. »Ne vemo še, kakšne so razsežnosti sprememb v razvoju možganov. Preko drugih raziskav pa lahko sklepamo, da bodo te spremembe veliko pogosteje vodile k razvoju težav v duševnem zdravju,« pravi dr. Allen.

Vzgojne stile so primerjali tudi glede na otroške odzive na cepljenje. Študija, objavljena v reviji Brain, Behavior and Immunity, kaže, da če se starši vedejo do svojih otrok besno in nasilno, imajo otroci šibkejši imunski odziv na cepivo proti meningitisu. V tej študiji so zajeli 164 otrok, starosti 10 in 11 let, ki so jih posneli med interakcijo s starši v situaciji, ko so morali rešiti dva različna konflikta. Raziskovalci so nato merili količino proizvedenih protiteles v njihovih telesih po štirih tednih, treh mesecih in pol leta po cepljenju. Raziskovalci so nadzorovali vse druge potencialne faktorje sprememb, kot sta fizično zdravje in indeks telesne mase, razlaga Thomas O’Connor, profesor psihologije na univerzi v Rochesterju in glavni avtor raziskave.

Intervencije za izboljšanje odnosa med starši in otroci so usmerjene predvsem v zmanjšanje sovražnosti in konfliktov ter k spodbujanju bolj ljubečega in sočutnega odziva pri skrbi in vzgoji otrok, pravi dr. O’Connor. »Naslednji korak bo preverjanje, če so te intervencije izboljšale rezultate fizičnega zdravja.«

Ena od takšnih intervencij je bila testirana v študiji, ki je vključevala 272 mamic in njihovih 11-letnih otrok na podeželju v Georgiji, kjer so prihodki nižji. Študija je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, vodil jo je Gregory Miller, profesor psihologije na Univerzi Northwestern v Chicagu. Polovica skupine je bila predana sedemtedenski intervenciji, izdelani za izboljšanje komunikacije in zavedanja med starši in otroki. Raziskovalci so ugotovili, da so bili otroci iz interventne skupine do časa, ko so dopolnili 19 let, veliko manj izpostavljeni raznim vnetjem kot tisti v kontrolni skupini.

»Pokazali smo, da so na nekaj teh rezultatov dejansko vplivale spremembe v načinu vzgoje in načinu, kako so se otroci povezovali s svojimi starši,« pravi dr. Miller.

Sumathi Reddy/The Wall Street Yournal

Ocena:
[Skupaj: 4 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor