Preženite skrbi in začnite uživati

»Začnite se zavedati, da s svojimi mislimi in občutki, ki vas preplavljajo v tem trenutku,  ustvarjate podlago za naslednji trenutek. To je tisto, kar je resnično. Osvobodite se trdno zasidranega nezavednega prepričanja, da ima pretirana skrb glede preteklosti ali prihodnosti varovalno vlogo. Miselne procese je mogoče reprogramirati z drugačnim načinom odzivanja.« – Doc Childre

Vas skrbi za otroke? Dobrodošli v klubu staršev. Toda ko otroke opozarjate, naj bodo previdni, nosi vaša zaskrbljenost drugačno sporočilo, kot je vaš namen. Otrokom namreč sporočate, da je svet nevaren in da jim ne zaupate.

Namesto opozoril raje izberite naslednje izjave:

• »Zabavaj se!«
• »Wow, kako visoko plezaš!«
• »Se na tej višini počutiš v redu? Ali boš lahko sam splezal nazaj dol?«

Seveda vas bo zamikalo, da bi svojega malega pustolovca spravili s plezala, še preden se povzpne previsoko. Toda oguljeno koleno ne pomeni konca sveta in otrok bo dobil dragoceno izkušnjo. Naslednjič bo znal bolje preceniti, česa je zmožen. Vaše opominjanje, naj bo previden, pa ga prikrajša za učenje o lastnih zmožnostih in omejitvah.

Raziskave dokazujejo, da se ljudje, ki jih zelo skrbi, bojijo slabih izidov. Zato so tudi odločitve, ki jih sprejemajo, drugačne, kot jih sprejemajo ljudje, ki niso tako zelo zaskrbljeni glede tega, kako se bodo stvari iztekle. Presodite sami, čigave odločitve imajo boljše zaključke.

Prastara je modrost, ki govori, da misli kreirajo življenje. Tisto, kar negujete, uspeva in raste. Kot če bi gledali pod mikroskopom je tisto, na kar se osredotočate, večje – tako v vaših predstavah kot tudi v realnem življenju.

Ali mislite, da bo vaša pretirana zaskrbljenost ohranjala otroke na varnem? Če bi, bi to bila nizka cena za njihovo varnost. Številne študije so pokazale, da zaskrbljeni ljudje ne rešujejo težav bolje in nimajo boljšega uvida v situacijo, kot tisti, ki niso tako zelo prežeti s skrbmi. So pa zaskrbljeni ljudje definitivno bolj nesrečni. Zaskrbljenost je kot veriga, ki jim stiska prsi.

Čeprav človeški um zaskrbljenost prepoznava kot način zaščite pred slabimi odločitvami ali dogodki, lahko pretirana zaskrbljenost negativno vpliva na podzavest, kamor se shranijo vse naše izkušnje in prepričanja. Znanstveniki se strinjajo, da zaskrbljene misli hranijo podzavest z negativnimi podobami. Ko postane podzavest zasičena z množico negativnih podob, to vodi v tesnobo in stres. V prisotnosti otrok so taki starši pod stresom, njihovi odzivi pa pretirano zaskrbljeni.

Se želite znebiti pretiranih skrbi in reprogramirati podzavest, da bo v njej več podob sreče in veselja? Sledite opisanim petim korakom.

3. Bodite pozorni na vaše misli, še posebej ko vas začne skrbeti. Ko opazite, da postajate zaskrbljeni zaradi nečesa, se ustavite. Globoko zadihajte. Otresite roke, noge in celo telo, ter se znebite strahu. Zavedajte se svojega telesa in fizičnega počutja. Ko se zavedno sprostite, pošljete v možgane sporočilo, da ne gre za izredno stanje.
4. Zavedajte se, da ni treba verjeti vsemu, kar vam vaš um govori. Veliko vaših misli sploh nima realne podlage. Gre za strahove in opozorila, ki bazirajo na preteklih izkušnjah, ki sploh niso nujno vaše. Če vas skrbi glede prihodnosti, ni nobenega zagotovila, da se bo nekaj zgodilo. Tudi če gre za preteklo izkušnjo, je velika verjetnost, da jo presojate preveč enostransko.
5. Pomirite se. Položite roko na srce in prebudite svojo notranjo moč. Izberite drugačno misel od tiste, ki vam povzroča zaskrbljenost. Izberite misel, navdihnjeno z upanjem. Tuda ta misel je čisto možna in uresničljiva.

• »Vsak otrok slej kot prej preraste plenice.«
• »Ne rabim biti popolna. Moji otroci bodo v redu, tudi če delam napake.«
• »Moj otrok ne rabi biti popoln. Je, kakršen je. Moja naloga je, da mu pomagam najti sebe.«
• »Trudim se po najboljših močeh. Dva koraka naprej in enega nazaj – še zmeraj sem na pravi poti.«
• »Vede se kot otrok, ker tudi JE otrok.«

5. Reprogramirajte svojo podzavest. V mislih si naslikajte situacije, ki vas skrbijo, vendar z želenimi izidi: vaš otrok je na varnem in se smehlja ali pa vestno piše domačo nalogo. Ne skrbite, kako boste ta cilj dosegli – vaš um se bo vmešal in spet boste začeli skrbeti. Idilično podobo podprite še z občutki hvaležnosti. Dlje boste to podobo in občutke obdržali v mislih, bolj se bo zasidrala v vaši podzavesti in prej boste sprejeli prave ukrepe, da jo uresničite.
6. Vprašajte se, kaj lahko naredite v tem trenutku (ali danes), da boste uresničili to, kar si želite. Potem to tudi naredite. To je tista ključna stvar, po kateri se ta tehnika razlikuje od tehnike pozitivnega razmišljanja.

Za spremembo je potrebna akcija. Toda dobre odločitve lažje sprejemamo, če se počutimo dobro v svoji koži. Ko začutite, da vas začne preplavljati zaskrbljenost, ponovite zgoraj opisane korake. Znanstveniki so dognali, da naš um vedno znova ubira določene, že uhojene poti. Predstavljajte si gramofonsko ploščo, kjer se zvok predvaja, ko igla drsi po spiralnih utorih, odtisnjenih na površini. Podobno je z našimi odzivi, ki sledijo že znanim zarezam v spominu. Toda vsakokrat, ko prekinete ta ustaljeni odziv in v podzavest pošljete podobo s pozitivnim izidom, vrezujete nove poti. Tako počasi spreminjate svojo podzavest v srečnejšo in bujnejšo pokrajino.