Vzgoja 

Kako odreagirati, ko otrok stori “napako”

Tadeja Krajnc 0 Komentarjev

Kako odreagirati, ko otrok stori "napako"

Kako oblikovati povratno informacijo (feedback), da bo ta pozitivno vplivala na otroka?

Pričelo se je novo šolsko leto in s tem tudi veliko dela za šolo. Tudi mi doma imamo letos prvošolčka in tako smo v tem tednu in pol, že kar nekaj doživeli. Prvi teden je bil pester, zraven tega, da se je sin vsak dan jokal, ko sem prišla po njega – ker si on še želi ostati v šoli – do tega, da smo reševali zvezke in delovne zvezke.  Naj pojasnim: V šolo so lahko nesli bidone, da bi lahko pili, ko so žejni. Moj otrok bidona ni dobro zaprl in ga napolnjenega z vodo vrgel v šolsko torbo, ki je bila slučajno polna delovnih zvezkov in zvezkov. Ko sva prišla domov, sva ugotovila, da so vsi novi zvezki in delovni zvezki premočeni. Kaj zdaj? Ali naj ga že prvi teden kregam, kakšen odnos ima do šolskih stvari itd. ali naj uberem katero drugo pot, ki ga bo opolnomočila in spodbudila in ne ”zabila”, da se to več ne bo ponovilo?

Vsi delamo kdaj napake, tudi naši otroci. Bolj smiselno in zdravo je, če vidimo napake kot priložnost za učenje in ne kot sporočilo o naši / njihovi nesposobnosti.

Pri ustvarjanju in ohranjanju motivacije in zdravem osebnostnem razvoju otroka je pomembno, da mu pomagamo, da se uči iz lastnih napak, saj so te predpogoj za uspešen razvoj.

Natančen, pravočasen in iskren feedback oz. povratna informacija lahko prispeva k pozitivni spremembi, dobrim medsebojnim odnosom in učinkoviti komunikaciji med vami in otroci.

Napake krepijo značaj, vztrajnost in voljo, vendar le, če jih vidimo kot informacijo o tem, kaj bi veljalo popraviti do naslednjič. Najnovejše raziskave  (Harvard Business Review, april 2019) so dokazale, da povedati zmeraj sogovorniku, kaj si mislimo o njihovem dosežku oz. kako mislimo, da bi moral bolje narediti, ni vedno najboljši način, da bi mu pomagali rasti.

Ko želimo otroku ali komu drugemu podati povratno informacijo, ki bo učinkovita sledimo tem namigom:

  1. Začnimo s SEDAJ: poanta je, da takoj ne povečamo problema, ampak ga preusmerimo. Vprašaj ga, da ti pove 3 stvari, ki so pozitivne v tej stvari oz. v katerih je dober. To so stvari, ki so lahko povezane s to situacijo ali tudi ne. S te se dvigne oksitocin (love drug or creativity drug). S tem ga želimo spodbuditi in pripraviti na nov pogled, nov pristop, nove rešitve. Midva sva se začela smejati, ker je rekel, da bo lahko šel kupiti nove zvezke in jih bo lahko ponovno ovil (v tem je zelo užival).
  2. Nadaljuj s PRED TEM: ”Ko se ti je preteklosti kaj polilo, kaj si naredil?” Veliko stvari se namreč zgodi v vzorcih. Seveda je Aljaž takoj odgovoril: ”Pobrisal bom.”. Kar je nemudoma tudi storil.
  3. Zaključi z NAPREJ: ”Kaj boš v prihodnje naredil, da se to več ne bo ponovilo?” S tem otroku pomagaš, da sam pride do zaključka in najin je bil, da v šolo več ne bo nesel bidona in bo raje pil iz pipe.

Pri podajanju feedbacka otroku bodimo:

  • tankočutni,
  • imejmo dober stik,
  • uporabimo veščine kalibriranja.

Premik k osredotočanju na rešitve terja majhne spremembe odnosa in veščin, toda majhne spremembe privedejo lahko do ogromnih razlik. Ko se posvetimo rešitvam, se otroci naučijo, kako shajati z drugimi in se soočati z različnimi situacijami. Pridobijo orodja, ki jih uporabijo ob naslednjem izzivu. Nikakor ni res, da bodo naslednjič vedno ravnali prav, se pa učijo. 

Zaključek najinega izziva: delovne zvezke sva skupaj sušila cel popoldan in jih suhe obtežila. Nepopisane mokre zvezke sva zamenjala z novimi, z upanjem, da se to ne ponovi, ko bodo zvezki že napisani. Vsekakor pa vam želim čim manj politih zvezkov in miren začetek novega šolskega leta.

Tadeja Krajnc
Latest posts by Tadeja Krajnc (see all)
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor