Otroške bolezni – vodene koze (norice)

Kaj so vodene koze (norice)

Od prvega stika z bolnikom do izbruha vodenih koz lahko preteče tudi 20 dni. Otrok bo dobil vročino, počutil se bo slabo, izpuščaj pa lahko traja do osem dni.

To je zelo nalezljiva otroška bolezen. Zbolijo pa tudi odrasli, tisti, ki še niso preboleli vodenih koz. Odrasle osebe z vodenimi kozami so resni bolniki, okužene nosečnice pa zahtevajo intenzivni zdravniški nadzor. Otroci do štirinajst let v 90% primerov pridejo v stik z virusom vodenih koz.

Kako se vodene koze prenašajo

Norice ali vodene koze se prenašajo kapljično po zraku ali z neposrednim stikom. Bolnik je kužen že dva dni pred pojavom izpuščaja in pet dni po zadnjem zagonu izpuščajev.

Vodene koze – inkubacijska doba

Inkubacija je čas od prvega stika z bolnikom do izbruha bolezni in traja od 10 do 20 dni. Po tem se otrok dva dni počuti slabo, ima povišano temperaturo, slabost ali bruhanje, za tem pa se začnejo pojavljati izpuščaji, kar traja do osem dni.

Vodene koze – simptomi

Bolezen se kaže v obliki rdečih madežev, ki se v roku nekaj ur spremenijo v ovalne mehurčke po koži in sluznici, premera od dva do tri milimetre. Okoli njih je oster rdeč rob.

Najpogosteje se mehurčki pojavijo na koži, vendar pa se lahko pojavijo tudi na sluznici ust, očesni sluznici, spolnih in notranjih organih. V mehurčkih je bistra tekočina, ki po dveh dneh postane motna. Po tem mehurčki spontano počijo. Mehurčke spremlja srbenje, katerega se trudimo zatreti. Najprej se mehurčki pojavijo na obrazu in pod lasmi, za ušesi in na vratu. Mehurčki se pojavijo postopno – nekateri dozorevajo in počijo ter se spremenijo v kraste, drugi pa šele nastajajo.

Zaradi srbenja se otrok praska in s tem poškoduje mehurček, ki se pretvarja v krasto in zaradi tega lahko pusti brazgotino. Če se mehurček pusti, da sam, brez praskanja, dozori in poči, potem ne pusti brazgotine. Otrok, ki je prebolel vodene koze, je imun nanje vse življenje, vendar pa obstajajo izjeme, ko otrok ne pridobi dovolj dobro imunost prvič (blaga oblika bolezni), zato lahko za vodenimi kozami ponovno zboli.

Zdravljenje vodenih koz

Bolezen vodenih koz je lahko prepoznati tudi brez laboratorijskih preiskav krvi. Je zelo specifična bolezen, ki jo je težko zamenjati s katero drugo boleznijo. Otroka je treba doma osamiti, ker je za druge otroke zelo kužen. Nevarnost od okužbe je prisotna vse dokler ima otrok sveže mehurčke po koži. Potrebno je, da otrok miruje in pije dovolj tekočine. Povišano temperaturo se zmanjšuje s svečkami ali sirupom šele ko je nad 38,5 °C. Ni dobro dajati preparatov, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino, saj lahko poškodujemo jetra (Reyev sindrom).

Da koža ne srbi, jo je treba premazati s tekočim pudrom z anestezinom. Delamo lahko tudi kopeli s hipermanganom. Zelo majhnim otrokom lahko damo na roke bombažne rokavice, ki preprečujejo, da bi se otroci praskali po mehurčkih. Vsekakor moramo ostriči nohtke. Včasih predpišejo tudi sirup za umiritev srbenja.

Če so vodene koze močne, z visoko temperaturo in z zelo gostimi mehurčki in če je otrokovo stanje slabo ali je otrok rizičen, se lahko predpiše zdravilo proti virusu (Aciklovir). Terapijo je potrebno pričeti zelo hitro, najkasneje 24 ur od pojava prvih mehurčkov. Zdravilo se predpiše, če

• ima otrok neko drugo težjo bolezen in se pričakuje, da bo bolezen vodenih koz hujša
• če se je otrok rodil kot nedonošenček in je dobilo vodene koze v prvih šestih tednih življenja
• če je otrok novorojenček, ki je vodene koze dobil med 5. in 12. dnevom življenja
• če otrok že ima komplikacije osnovne bolezni, se pravi vnetje možganov ali morebitno pljučnico, ki jo je povzročil virus vodenih koz
• če se otrok zdravi zaradi težkih bolezni krvi ali ledvic z zdravili, ki zmanjšujejo imunsko odpornost organizma.

Zapleti pri vodenih kozah

• Če se otrok praska z umazanimi prstki, lahko pride do vnetja. Na ta način se lahko okuži s streptokokom ali stafilokokom. To se dogaja, če je otrok v slabih higienskih razmerah, če ima močno povišano temperaturo ali če živi v izrazito vlažnem stanovanju.
• V redkih primerih lahko pride do pljučnice, vnetja srčne mišice, vnetja jeter, ledvic, trebušne slinavke ali sklepov.
• Vnetje malih možganov dobi eden od 4.000 obolelih otrok. Otrok začne izgubljati ravnotežje, se spotika, je omotičen, se trese, čeprav nima povišane temperature, lahko čuti mravljinčenje v očesu. Vse to se da pozdraviti.
• Najhujši zaplet je vnetje celotnih možganov. Ta zaplet dobi eden od 35.000 obolelih otrok. V tem stanju lahko pride tudi do možganske kapi. Pride do krčev kot pri epilepsiji, izgube zavesti, lahko ohromi tudi posamezen del telesa. Ta zaplet je zelo nevaren in težko ga je povsem pozdraviti.

Lajšanje bolezni s specifičnim imunoglobulinom

Če je bil zdrav otrok v kontaktu z bolnikom, se lahko v največ 72 urah od kontakta z injekcijo specifičnega imunoglobulina olajša potek bolezni, ki se bo kasneje vseeno manifestirala.

Ali lahko ponovno zbolimo za vodenimi kozami

Prebolela bolezen zapušča doživljenjsko imunost, ki praviloma ščiti pred ponovno okužbo.

Cepljenje proti vodenim kozam

Obstaja cepivo proti noricam, ki pa v Sloveniji ni vključeno v program obveznega cepljenja. Če starš želi cepiti svojega otroka, se mora dogovoriti z otrokovim pediatrom.

Veronika Učakar iz Inštituta za varovanje zdravja pravi:

Cepljenje proti noricam je priporočljivo za otroke, kjer ima ta bolezen lahko še posebej težak potek. To so otroci, ki še niso preboleli noric, so pa v remisiji akutne levkemije ali so zdravljeni z visokimi odmerki zdravil, ki slabijo imunski odziv, zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni ali pred presaditvijo organov. Cepljenje je pri teh otrocih potrebno opraviti v času izboljšanja zdravstvenega stanja. Cepi se lahko tudi vse ostale otroke, ki se jih želi zaščititi pred to boleznijo in je še niso preboleli.

Vodene koze in nosečnost

Če se nalezete noric med prvo polovico nosečnosti, bo otrok izpostavljen majhnemu tveganju (1 do 2%) razvoja prirojenega sindroma vodenih koz, ki lahko povzroči poškodbe kože, deformacije okončin, probleme z očmi in druge resne abnormalnosti. V zelo majhnem številu primerov so lahko vodene koze tudi vzrok za splav. Večina otrok, katerih matere so imele vodene koze v nosečnosti v prvem ali drugem trimesečju nosečnosti, se rodi brez kakršnih koli težav.

Če dobite vodene koze v tretjem tromesečju nosečnosti ali vsaj pet dni pred porodom, je velika verjetnost, da bo z vašim otrokom vse v redu. Telo namreč v roku pet dni po tem, ko dobite vodene koze, razvije protitelesa na virus in ta se skozi posteljico prenesejo na otroka in mu tako dajejo zaščito, ki mu jo njegov lastni obrambni sistem ne more dati. Če dobite vodene koze med 21. in 5. dnevom pred porodom, jih lahko otrok dobi nekaj dni po porodu, a zaradi protiteles, ki jih je dobil od vas, zanje ne bi smelo biti resno. (Otroci, ko so bili izpostavljeni virusu vodenih koz v maternici, posebej tisti, ki so bili izpostavljeni virusu med 21 in 5. dnevom pred rojstvom, lahko v zgodnjem otroštvu dobijo izpuščaj, čeprav niso bili okuženi z virusom vodenih koz po porodu).

Če se okužite z vodenimi kozami med 5. dnevom pred porodom in 2. dnevom po porodu, bo vaš otrok izpostavljen virusu, a pred porodom ne bo imel časa prejeti vaših protiteles. V tem primeru obstala 30% do 40% verjetnost, da se bo pri otroku razvil neonatalni sindrom vodenih koz, kar je lahko zelo resno, celo smrtno nevarno, če se ne zdravi. Na srečo se tveganje, da bo vaš otrok resno ogrožen, prepreči z injekcijo VZIG (Varicella Zoster imunoglobin), z derivatom krvi, ki vsebuje protitelesa. (Otrok bo okužen z virusom vodenih koz takoj po porodu, če so se vodene koze pojavile 5 dni po porodu ali med porodom ali če odkrijete mehurčke znotraj dveh dni po porodu.) Če vaš otrok pokaže kakršne koli znake razvoja infekcije – kot sta visoka temperatura ali osip v obliki samo nekaj pikic, se ga bo zdravilo intravenozno z protivirusnim zdravilom (Aciklovir).