Sedem zanesljivih načinov, da vaš otrok preneha nadležno cviliti
V prispevku bomo uporabili besede “cviliti”, “tuliti”, “cmizditi” in “cmeriti” za otroka, ki glasno, kričeče, jokajoče in nadležno protestira, ko nekaj ne dobi, kar bi hotel.
Če vas vaši cvileči otroci spravljajo ob živce, preverite te praktične trike, s katerimi boste ustavili cviljenje, dokler je vaše potrpljenje še nedotaknjeno.
Moja hči Abby je nagnjena k -no, ne da se povedati na prijazen način – CVILJENJU.
Je dober otrok in precej zrela je za svoja štiri leta. A ko nekaj hoče ali če čuti, da se ji na nek način godi krivica, postane njen glas cvileč. Želi gledati drugi film, želi obleči svojo plesno obleko za v posteljo, rada bi sama odprla vrata garaže, njej ni treba v kopalnico (čeprav imaš dokaz v nasprotnem), ne daš ji pravega gesla, da bi zjutraj lahko odšla skozi vrata, ko si že tako pozen – ona pa pravzaprav sploh ni povedala, katero geslo je pravo.
Delamo na tem zdaj že nekaj mesecev in ona je vedno boljša. Ko se cviljenje začne, rečem: “Oprosti, ne razumem, kaj praviš. Poskusi povedati na drugačen način.”
Ponavadi lahko uravna svoj ton glasu v prvem poskusu, na težki dan pa lahko traja dva ali trikrat, da ustavim njeno cmizdenje. Včasih, da bi nasprotovala njenemu cvilečemu tonu, rečem nekaj v vsakdanjem tonu: “Ni ti treba noreti zaradi tega. Naslednjič samo reči, “Hej mami, ali se lahko nadenem tvojo 500€ vredno biserno ogrlico za v šolo?”
Svež začetek
Ko smo se to poletje iz stanovanja preselili v hišo, sva z zaročencem dodala še eno tehniko za proti-cviljenje v naš repertoar – povedala sva Abby, da cviliti, cmizditi, tuliti v naši novi hiši ni dovoljeno.
Vendar namesto, da ji zaradi tega sitnarimo, smo jo prosili za pomoč: “Vsem, ki nas bodo obiskali, bomo dali vedeti, da ni cviljenja, tuljenja in sitnarjenja v tej hiši. Nam lahko kako pomagaš?”
Kot večina ljudi, je tudi ona vneto iskala način, kako opozoriti ljudi, da naj ne delajo nekaj, kar dela sama.
In potem sem našla ta poster.
Pokazala sem ga Abby in ji ga glasno prebrala. NAVDUŠENA JE BILA NAD NJIM.
Njena ideja? Obesiti tablo z opozorilom v našo hišo, da bi lahko ljudje vedeli, da tukaj cviljenje ni dovoljeno. Ta trik je ogromno pomagal, vendar pa ne tako, da bi hči popolnoma prenehala s cvilečim sitnarjenjem.
Čas za priznanje
Občasno nisem sposobna nobenega potrpljenja in razumevanja. In takrat:
- Napadem nazaj z: “Jah, ne moreš vedno dobiti, kar hočeš.” (hči tuli še bolj).
- Odgovorim s posmehljivim posnemanjem cvilečega tona. ( po tem se počutim us*ano).
- Ignoriram jo in upam, da bo prenehala. (ne deluje).
Zato sem začela raziskovati kakšne nove načine, s katerimi bi svojemu otroku lahko pomagala prenehati cviliti, sitnariti, nergati, tuliti, cmizditi …
7 nasvetov, kako ustaviti cviljenje (cmerjenje)
Tukaj je nekaj nasvetov, zbranih z različnih starševskih strani, o tem, kako pri otroku ustaviti cmerjenje.
Zatrite cmeravost v kali
Da bi se izognili cmeravosti, ne čakajte, da otrok pride v stisko. Pomembno je, da se odzovete na prvo potrebo po pozornosti, če se lahko. Če ste, recimo, na telefonu ali sredi pogovora, vzpostavite očesni stik in dvignite prst, kar bo dalo otroku vedeti, da boste pri njem v minutki. Potem pa se otroku posvetite takoj, ko to lahko vljudno storite.
Sočustvujte, preden boste pridigali
Ne recite »ne moreš vedno dobiti vsega«. Da, poskuša s brnenjem tiste melodije Rolling Stonesov, vendar pa potrebuje samo nekaj empatije – vsaj dokler cmizdenje ne prerase v izbruh. Recite: »res izgleda zabavna ta igračka in stavim, da ti je zelo všeč. Jo dodamo na seznam želja za rojstni dan ali pa boš varčeval tvojo žepnino zanjo?«To pomaga otrokom odložiti zadovoljstvo. Poleg tega jim tak odgovor da upanje in jim omogoča, da se učijo, kako pomembno je varčevati.
Pokažite otroku, za kaj naj si prizadeva
Odgovorite otroku, kako neprijetni so zvoki, ki jih spušča in se pri tem ne norčujte. Ne počnite tega, ko sta oba čustvena. Zacvilite otroku nazaj, ko je pomirjen: »Kaj imaš raje. Moj kisel glas (nočem narediti večerje) ali sladek glas (joj, kako sem utrujena, potrebovala bi nekaj pomoči).
Naj ve, kdaj dela prav
Starši vedno poudarjajo negativne stvari, vendar pa zelo malo poudarjajo pozitivno. Lahko rečete »hvala, da normalno govoriš« ali »to je zvok za moja ušesa«.
Ne ignorirajte cmeravosti
Vzemite slušalke iz ušes in naredite nekaj. Otroci se lahko cmerijo ves dan, vsekakor dlje, kot ste jih lahko pripravljeni poslušati. Dlje kot otroka puščate, da se pritožuje, bolj odločen bo postal v svoji nameri. Raje pomagajte otroku razumeti, da je njegovo cviljenje težko poslušati. Rečete lahko: »Ne razumem, zakaj cviliš. Če mi želiš povedati, kako se počutiš, potem to počni z normalnim glasom.«
Bodite igrivi
Uporabite cmeravi lonček, skledo ali karkoli najdete pri roki. Ko se otrok prične cmeriti, mu ponudite , da naj odloži svoj cmeravi glas v cmeravo posodo in nadaljuje s prijetnim glasom. Morda ga bo to nasmejalo ali pa vsaj izvabilo tisti »daj, mami« pogled, po katerem bo spremenil ton glasu. Ne pozabite se mu zahvaliti, ko se preneha cmeriti.
Ali pa mu odgovorite šepetaje. Morda se bo otrok še cmeril nekaj časa, a bo moral utihniti, če vas bo želel slišati. Pogosto otrok posnema vaš glas, tako da bo morda posnemal tudi šepetanje.
Povežite se z otrokom za nekaj minut
Cmerjenje oz. cviljenje je pogosto le znak, da se otrok želi z vami povezati. Zato porabite nekaj časa skupaj z njim, osredotočeni recimo, na branje, pripravo obroka ali počnite nekaj, kar otroka veseli. Nekaj minut, ko ste povezani z otrokom, lahko v družinah s težavnim vedenjem naredi veliko razliko.