Kako odreagirati na otrokovo stisko?

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Pogledali smo si že 5 načinov, kako NE odreagirati. Sedaj pa bomo spoznali, kako pa je dobro odreagirati na otrokovo stisko, da mu omogočimo dovolj prostora za njegova čustva.

Pomembna sta dva koraka:

1. otroka poslušamo

2. otroku odslikamo njegova čustva

Prva točka se morda sliši zelo preprosto. Poslušati pa ja vsak zna! A to na žalost ni res. Še posebej pogosto prenehamo poslušati svojega otroka.

Zakaj?

Ker imamo polno drugih skrbi in opravil, ki okupirajo naše misli in zato, ker verjamemo, da otroka tako zelo dobro poznamo, da že vnaprej vemo, kaj približno bo rekel ter kako se počuti.

Pomembno je torej, da otrokovi stiski namenimo pozornost in otroka resnično poslušamo. To pomeni, da odložimo vse druge reči (odložimo telefon, ne multitaskamo, ne pripravljamo kosila vmes itd.). Namesto tega se osredotočimo nanj in ga tudi gledamo, medtem ko nam govori. Naš glavni namen ni takoj najti rešitev, odkriti kdo je krivec za nastalno situacijo ali kaj podobnega. Naš glavni namen je otroka razumeti in resnično slišati.

Pri drugi točki pa otrokova čustva odslikamo. Kaj to pomeni?

Če smo ga resnično pozorno poslušali, potem lahko uganemo, kako se otrok najverjetneje počuti. To čustvo mu nato pritrdimo.

Npr.

“To ti mora biti pa res težko.”

“Verjamem, da se počutiš zelo razočarano.”

“Razumem, da si žalosten.”

“Naravno je, da si jezna.”

“Verjetno se počutiš izdano s strani prijateljice, kaj?”

Pri tem smo odprti in sprejmemo, če nas otrok popravi. Povsem možno je seveda, da smo napačno interpretirali otrokova čustva. Zakaj je to dobro?

Otroka s tem spodbudimo, da svojo pozornost usmeri na čustva. Tistemu viharju notranje stiske, ki ga otrok doživlja, damo ime. Npr. jeza, razočaranje, nemoč itd. In kot tak ta čustveni vihar postane manj močan in strašljiv za otroka. Na tak način se nauči svoja čustva uravnavati, ne da bi jih potlačeval.

Ali to pomeni, da se z otrokom strinjamo? Ni nujno. Otroku na tej točki ne potrdimo njegovega mnenja ali ravnanja. Potrdimo le njegova čustva.

Ste za, da to poskusite naslednjič, ko vam otrok ali najstnik pove kaj, kar ga bremeni?

Katja Z. Istenič

Katja Z. Istenič

Sem Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka, ki preko terapevtske pomoči Hočem več nudim individualno, partnersko in družinsko terapijo. Napisala sem tudi knjigo Skrita uganka denarja, ki govori o razvoju zdravega odnosa do denarja. Moja glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost.
Katja Z. Istenič
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Katja Z. Istenič

Katja Z. Istenič

Sem Katja Z. Istenič, psihologinja in psihoterapevtka, ki preko terapevtske pomoči Hočem več nudim individualno, partnersko in družinsko terapijo. Napisala sem tudi knjigo Skrita uganka denarja, ki govori o razvoju zdravega odnosa do denarja. Moja glavna načela pri delu so usmerjenost v konkretne rešitve, pozitivnost, strokovnost, sodobni pristopi in učinkovitost.

Dodaj odgovor