Depresija pri najstnikih: kako lahko starši pomagamo?

Kaj je najstniška depresija?

Depresija je pri najstnikih zelo nepredvidljiva bolezen, saj so mnogi njeni simptomi podobni
povsem običajnim (a neprijetnim) občutkom, ki so značilni za obdobje pubertete in
odraščanje. Na depresijo pri najstniku lahko pomislite ko:

• je večino časa slabe ali razdražljive volje. Počuti se žalostno, jezno, sitno, gre mu na jok.
• ne uživa več v stvareh in dejavnostih, ki jih je prej rad počel.
• opazite spremembo v teži (bodisi hujšanje bodisi nabiranje teže) ali pri prehranjevalnih navadah.
• ponoči spi premalo, čez dan pa preveč.
• se ne želi več družiti z družino in prijatelji.
• ne najde energije ali volje za čisto običajne dejavnosti.
• ga navdaja občutek ničvrednosti ali krivde. Najstnik ima zelo nizko samopodobo.
• ima težave s koncentracijo ali sprejemanjem odločitev. Šolske ocene padajo.
• ne kaže nobenega zanimanja za prihodnost.
• toži zaradi bolečin, čeprav dejansko ni nobenega vzroka.
• izraža pogoste misli o smrti in samomoru.

Katerikoli od teh znakov se lahko pojavlja tudi pri najstnikih, ki niso depresivni. Toda ko opazimo več simptomov hkrati na dnevni bazi, je to vsekakor znak za alarm.

Kaj storiti, ko sumite, da je vaš najstnik depresiven?

Poskusite se pogovoriti o občutkih, ki ga preplavljajo in o dogodkih v šoli ali doma, ki ga navdajajo z nelagodjem.

Obrnite se na otrokovega zdravnika. Včasih lahko zdravstvene težave povzročajo depresijo. Po pregledeu in pogovoru se zdravnik lahko odloči, da prepiše zdravila za zdravljenje depresije ali napoti otroka k psihoterapevtu.

Dejstvo je, da število depresivnih mladostnikov narašča. V Sloveniji naj bi za depresijo zbolevalo deset do petnajst odstotkov adolescentov. V mladostništvu doživljajo otroci veliko sprememb, tako na telesni kot na psihični ravni. Vstop v odraslost, osamosvajanje, izoblikovanje samopodobe, identitete in velika pričakovanja od nejasne prihodnosti so razpotja, zaradi katerih število obolelih z depresijo vse bolj narašča.

Kako lahko pomagate?

Poskrbite za zdrav življenjski slog!

• osnova trdnega duševnega zdravja so zdrava prehrana, dovolj spanja, vadba in gibanje na svežem zraku, dobri odnosi doma in v šoli.
• omejite čas, preživet pred ekrani, spodbujajte fizično aktivnost, zabavajte se s prijateji in družinskimi člani. S tem utrjujete dobre medsebojne odnose in širite socialno mrežo.
• vzemite si čas, ki ga preživite samo z otrokom. Pohvalite lepo vedenje, spodbujajte otroka da poišče pomoč, ko jo potrebuje in da skrbi za druge.

Zagotovite varnost in zaščito

• z otrokom se pogovorite o najstniškem nasilju (bullying), saj je to eden izmed glavnih vzrokov za depresijo.
• bodite pozorni na žalovanje in občutek izgube. Poiščite pomoč in podporo, če sami ne zmorete ali tudi vi žalujete. To bo koristilo tako vam kot tudi vašemu najstniku.
• omejite stres, saj je znano, da imajo najstniki nižji prag stresne tolerance. Prilagoditi je treba naloge in dejavnosti v šoli in domačem okolju ter znižati pričakovanja na razumno raven.
• pospravite predmete, ki so nevarni in s katerimi se najstnik lahko poškoduje (orožje, noži, vrvi, kabli, zdravila, alkohol…).

Podučite tudi druge

• vaš najstnik si ne izmišljuje simptomov.
• kar deluje kot lenoba in sitnost je pravzaprav lahko znak depresije.
• spregovorite o zgodovini depresije v vaši družini, saj to lahko veliko pripomore na poti k zdravljenju in osvetli razumevanje te bolezni.

Pomagajte vašemu najstniku, da razvije vzorce mišljenja in strategije za spopadanje s težavami

• pomagajte mu do sprostitve z raznimi fizičnimi in ustvarjalnimi dejavnostmi. Osredotočite se na njegove močne točke.
• pogovarjajte se z njim in ga poslušajte, pri tem bodite ljubeči in razumevajoči. Ne obsojajte. Spodbujajte ga, da vam zaupa svoje misli, tudi tiste o smrti in samomoru. Povejte mu, da je to značilen znak depresije.
• pomagajte mu, da na težave pogleda z drugega, bolj pozitivnega zornega kota.
• reševanje težav in nalog razdelite na manjše etape, ki so lažje obvladljive in hitreje prinašajo rezultate.

Pripravite rezervni načrt

• pomagajte otroku, da se drži načrta zdravljenja. Poskrbite, da redno jemlje zdravila in obiskuje terapije.
• preden se pokažejo pozitivni učinki zdravljenja, lahko preteče kar nekaj tednov. Najstnik bo imel občutek, da stvari ne delujejo in da ni nobene koristi. Pomagajte mu vztrajati in ga opozarite na še tako majhen napredek.
• pripravite si seznam ljudi in organizacij, ki jih lahko pokličete, ko tudi vi rabite pomoč.
• bodite pozorni na znake samomorilnosti: najstnik govori o smrti ali samomoru, išče ali piše o samomoru po spletu, razdaja svoje imetje, se drogira.