Deli možganov in integracija

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Deli možganov in integracija

Daniel Siegel v knjigi Celostni razvoj otroških možganov pojasni, da imajo naši možgani različne dele, ki opravljajo različne naloge. Leva stran možganov vam na primer pomaga premišljevati logično in organizirati misli v stavke, desna pa doživljati čustva in brati neverbalne znake. Imate tudi (kot sem že opisala) »plazilske možgane«, ki vam omogočajo, da delujete nagonsko in v trenutku sprejmete odločitve, ki so potrebne za preživetje, ter »možgane sesalcev«, ki vas usmerjajo v povezovanje in odnose. Ključno za rast in razvoj je, da različnim delom možganov omogočimo, da se med seboj povežejo in da lahko delujejo usklajeno. Integracija vpliva na ločene dele možganov in jim pomaga delovati kot celota.

Včasih starši rečejo: »Vem, da že razume, ampak danes ne posluša. Vidim, da me izsiljuje!« V resnici pa gre za to, da otrok, ko je umirjen, nahranjen, naspan, ko se čuti, da je povezan, lahko deluje z enim delom možganov, kadar je razburjen, ko ima čustven izbruh, ko so agresivni, zmedeni itd., pa so aktivni drugi deli možganov. To je posledica izgubljene integracije (povezanosti) v možganih in to imenujemo tudi dezintegracija (nepovezanost, razpad povezanosti).

Ko to razumemo, hitro vidimo, da so kaznovanje, pretepanje otroka, kričanje in druge vzgojne »tehnike« neustrezne, saj z njimi ne moremo pomagati otroku, da spet poveže (integrira) svoje različne dele možganov. Dolgoročno želimo, da je otrok samostojen, kar pomeni, da mu moramo omogočiti, da ob nas sčasoma zgradi takšne nevronske povezave in da zgradi takšne notranje delovne modele, ki mu bodo pomagali, da bo v različnih (tudi čustveno neprijetnih in napornih) situacijah lahko ohranil aktivne tiste dele možganov, ki mu bodo omogočale trezno razmišljanje in ustrezno odzivanje.

Razvojno pri zelo majhnih otrocih prevladuje desna polovica možganov, posebej v prvih treh letih. Niso še spodobni uporabljati logike in svojih občutij ne znajo še izraziti z besedami. Živijo povsem v tem trenutku. Logika, odgovornost in čas zanje ne obstajajo. Ko pa malček začne stalno spraševati »zakaj?«, veste, da je postala dejavna tudi leva polovica možganov.

Ana Bešter Bertoncelj

Ana Bešter Bertoncelj

Sem magistra sociologije, ki sem že v svoji magistrski nalogi z naslovom »Povezanost med otrokovo navezanostjo na mater in njegovim socialnim razvojem«, raziskovala odnose in navezanost. Svoje znanje o odnosih sem nadgradila na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, kasneje pa sem se dodatno izobraževala iz transakcijske analize in dosegla naziv TAP (Transactional Analyst – Psychotherapist).

Ker me še posebej zanimajo partnerski odnosi, sem tudi Imago terapevtka. Od leta 2006 delam v svoji zasebni praksi s posamezniki, pari in starši. Vodim predavanja in delavnice, zadnje časa pa se vse bolj posvečam vzgoji in delu z mamicami.

Sem avtorica knjige za osebno rast Otrok v meni in otroške knjigice Torta velikanka. Že več let sem kolumnistka v reviji Lady.

Najdete me na FB strani Ljubeča mama.
Ana Bešter Bertoncelj
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor