Jejhata, nikarte v lužo!

Dežek pada cele dni,
še ponoči nam rosi
In namaka luže tri:

V prvi luži žabica,
v drugi luži račkica,
v tretji luži sem pa jaz –
vsi kričimo na ves glas.

Nekje prav ta trenutek dežuje, drugje se šele pripravlja, vsekakor nekaj mokrega bo.  Uh, spet en dolgočasen turoben dan, še posebno za naše otroke, saj spet ne bodo vedeli, kaj početi ves dopoldan doma, valjanje po kavču, gledanje risank – pravi dolgčas.Zakaj pa bi sploh morali ostati doma? Ker dežuje? Ker je deževalo in je zunaj vse mokro, ker se niti gugati ne morejo? Odprite možgane, pomislite. Kako nimajo kaj početi, če pa je prav ta trenutek zunaj največji užitek.

Ste morda ena izmed tistih mamic, ki ne marajo lužic v parkih, na cestah, ker veste, da bo vaš otrok v prvi priliki skočil vanje? Pustite ga naj uživa, saj se poleg nepopisnega veselje ob igranju z njimi iz njih lahko veliko nauči.

Vaši negativni občutki, ko zagledate luknjo v pločniku,  so obratno sorazmerni z otrokovim navdušenjem. Posebno še takrat, ko pada dež in se te luknje magično napolnijo z vodo. Pomagali vam bomo, da bodo tudi vam postale všeč in se boste lahko prepustili zabavnemu škropljenju. Najprej morate vedeti, da lužice niso sovražnik, zaradi katerega morate iskati načine, kako bi otroka odvrnili od njih in se ubadati s tem, kako oprati njegovo obleko. Obujte otroku dežne škornje, dežne hlače in pelerino ter hitro poiščite luže.

Zakaj so igre v lužicah koristne?

Igre z vodo spodbujajo razvoj domišljije, neodvisnosti, povečajo samozavest in lahko imajo tudi terapevtski učinek. Če ste dobro zaščitili otroka, kar se obutve in obleke tiče (gumjaste škornje, nepremočljive rokavice …), potem ni nobene posebne nevarnosti za otrokovo zdravje. Seveda je tudi tukaj potrebno postaviti določene meje. Na primer, otroku morate pojasniti, da ne sme škropiti drugih mimoidočih. Na splošno pa so lužice otroku zanimive in res jim ni treba preprečiti, da se jim približajo. Sicer pa sami veste, če otroku kakšno stvar še posebno prepoveste, mu bo to postalo še bolj privlačno. V trenutku bodo ob prvi vaši nepozornosti izkoristili priliko in si dali duška v luži ter se popolnoma umazali. Če pa se otrok pod vašim nadzorom mirno igra v vodi, se boste izognili neprijetnim posledicam, kot so mokre noge, saj ne bo odšel na tisti kraj, kjer je voda globoka in naučil se bo previdnosti. Otroka ne smete od luže odvračati, pač pa mu razložiti, kako naj se v njej ali ob njej igra.

Igranje v luži in blatu je zdravilno

Raziskave so pokazale da je igranje v blatu in lužah zdravilno, saj delujejo podobno kot antidepresivi in sredstva proti melanholiji. Seveda to velja za igranje v vodi in navadnem, nenevarnem blatu, ki se ob tem ustvarja. Igranje otrok v lužah in blatu namreč prispeva k otrokovi razbremenitvi in sprostitvi. Ni nenavadno, da tudi nekateri odrasli radi hodijo po dežju brez dežnika in bosi uživajo pri brodenju po lužah, pa najsi bodo sami ali s svojimi otroki. Občutek dežnih kapljic na koži je naravnost terapevtski.

Razlog za sproščujoči občutek pri igranju so znanstveniki našli v neškodljivih bakterijah, ki se zadržujejo v blatu. S poskusi na miših so ugotovili, da mikrobakterije učinkovito spodbujajo dobro razpoloženje ne pri miškah, pač pa tudi pri rakavih bolnikih. Te bakterije, še posebej pa Mycrobacterium vaccae, spodbujajo izločanje hormona sreče – serotonina. Pravi razlog otroške sreče pri čofotanju torej ni le otroška igrivost, pač pa k dvojni dozi hormona sreče prispeva tudi kemija.

Pomanjkanje hormona sreče (serotonina) deluje na organizem melanholično in vodi v depresijo in turobno razpoloženje, zato pretiravanje s čistočo ni dobro za zdravje in počutje tako odraslih kot otrok. Ni zaman pregovor iz naše soseščine: “Čistoća je pola zdravlja, a šporkica druga polovica.”

Kaj se otrok nauči iz lužic?

• Lužica ponuja priložnost za domišljijo, vedno lahko nekaj zgradijo, raziščejo, kar spodbuja domišljijo in um.
• Igra z vodo lahko otroku pomaga, da se znebi raznih frustracij, voda ima lahko tudi terapevtski učinek (skakanje po luži, škropljenje ali pljuskanje z vejico). Luže niso ravno vsakdanja stvar, zato so lahko prava majhna pustolovščina, v katero ni težko zvabiti otroka.
• Čez lužo lahko otrok steče, lahko jo obide, brez da bi stopil vanjo, če ni prevelika, jo lahko preskoči. Užitek lahko primerjamo s plezanjem po drevesu, ki otroku predstavlja izziv in vznemirjenje. Poleg tega tako vadijo še razne telesne veščine in spretnosti.
• Marsikaj lahko najdemo v luži, npr. kamenček ali vejico. Prava umetnost jih je spraviti iz vode s pomočjo druge vejice, ki naj jo otrok poišče v bližini. Lahko pa uporabi grabljice za pesek. Odraslim se to mogoče zdi dolgočasno, otrokom pa je to zanimivo skoraj tako kot pobiranje školjk z morskega dna.
• Po vodi lahko tudi kaj plava: papirnati čolniček ali listje vseh vrst. Medtem lahko skupaj z otrokom proučujete smer gibanja čolnička, če piha veter, če se bo potopil, če se zmoči, ali lahko na čolniček damo tudi kakšen kamenček … lahko pa čolniček usmerjate s pihanjem in uprizorite pravo dirko. Otrok si bo že omislil odlično taktiko, da bi zmagal.
• V kombinaciji s peskom voda dobiva nove razsežnosti. Če je luža nastala zraven peskovnika, oooo, kakšno veselje – lahko otroci gradijo gradove, potke, potičke vseh oblik … Ko pa jim je tega dovolj, lahko vse enostavno porušijo, pregazijo, zravnajo z zemljo, zbrcajo, kar je poseben užitek. Končno nekaj, kar lahko uničiš, ne da bi te mama opozarjala, da moraš paziti, kako se s tem igraš. Nihče ne mara, da je neprestano pod nadzorom.
• Otroci potrebujejo nekaj, kar lahko uničijo, da bi videli posledice tega dejanja. To je za majhnega otroka potreba, treba je le najti najboljši način, da se to udejanji. Lužice so pa ustvarjene prav za to.

Pa veselo in čim bolj blatno luževanje. 🙂