Kako prepoznati govorno – jezikovno motnjo

Starši moramo govorno – jezikovno motnjo pri otroku pravočasno prepoznati

Obstajajo različne vrste govornih in jezikovnih motenj pri otrocih. Starši moramo te motnje pravočasno prepoznati in obiskati logopeda še v predšolskem obdobju. Do tretjega leta otrok običajno izgovarja že vse samoglasnike in okoli deset soglasnikov. Glasovi se tudi postopoma razvijajo in otroci jih pri petih letih brez popačenja pravilno izgovarjajo.

Kako prepoznati govorno - jezikovno motnjo

Kaj je zapozneli razvoj govora?

Zapozneli razvoj govora je težava, ki se pojavi najpogosteje do tretjega/četrtega leta. Otrok razume govor okolja, vendar stavki niso slovnično pravilni.

Ko ima otrok 6 oz. 7 let in je njegov govor pojmovno siromašen, stavki pa kratki in slovnično nepravilni, je njegov govor nezadostno razvit.

Če otrok vse glasove izgovarja pravilno in ima razvite vse jezikovne strukture, potem govor ni zgrajen. Otroci z zakasnelim govornim razvojem (brez poškodbe sluha, nevropsihičnih in anatomskih motenj perifernih govornih organov) imajo različne govorne težave pri izgovarjanju večjega števila glasov in pri pomnjenju govora, nepravilno uporabljajo slovnične oblike in se težko besedno izražajo.

Vrste govorno – jezikovnih motenj

Stopnja motnje je različna in sicer od nulte stopnje (alalia), do izrazitih leksičnih in slovničnih težav (razvojna disfazija), normalnega izražanja, vendar s težavami pri branju (disleksija), pisanju (disgrafija), motnji ritma in tempu govora (jecljanje).

Alalija ali sluhonemost

Alalija je lahko senzorična (popolna odsotnost govora) in motorična (težave pri ekspresivnem govoru).

O senzorični alaliji govorimo takrat, ko otrok ne razume govornega sporočila, je jokav z občasnimi napadi kričanja in metanja po tleh, ima kratkotrajno pozornost. Dobro sliši, vendar imajo motnje zaznavanja na nivoju slušnih centrov v možganih.

Motorična alalija je, ko otrok razume, izvaja naloge, komunicira z gestami in uporablja le nekaj dvozložnih besed. Nekateri otroci se odmaknejo in so molčeči, nekateri kažejo nemir, agresivnost in slabo pozornost. Tako nerazvit govor se ne more razviti sam od sebe brez pomoči logopeda in staršev.

Razvojna disfazija

Razvojna disfazija je govorna in jezikovna motnja, pri kateri je otrokova sposobnost govornega izražanja in razumevanja govora za njegovo starost pod pričakovanji. Razvojne jezikovne motnje so razvrščene v motnje ekspresivnega govora (razumevanje govora v mejah normale, kratka verbalna ekspresija, nezrela stavčna struktura, napačna uporaba slovničnih oblik, uporaba neverbalnih sporočil) in motnje receptivnega govora (razumevanje je slabše od pričakovanega za otrokovo starost, otrok se ne odziva na svoje ime, nezmožen je za izpolnjevanje nalog, ima slabo pozornost, je občutljiv in čuti tesnobo.)

Artikulacijske težave (težave v izgovorjavi glasov) niso glavne, pozorni moramo biti, da ne bi zanemarili izgradnje jezikovnega sistema, ki je bistven.

Jezikovni razvoj ima tudi svoje etape: razumevanje govora, prepoznavanje besed in povezovanje s predmeti in slikami, poslušanje stimulusov in šele potem razvijanje aktivnega besednega zaklada. To je zapletena govorno-jezikovna težava, ki jo je možno rešiti samo z intenzivnim delom z otrokom (otrok-starš-logoped-vzgojitelj-okolica).

Dislalija – motnja artikulacije

Dislalija je nezmožnost ali nepravilnost izgovorjave posameznih glasov, besedni zaklad je zadovoljiv, stavek pa slovnično pravilen. To je najpogostejša govorna motnja predšolskih in šolskih otrok. Izraža se kot pomanjkanje glasu (omisija), zamenjava nerazvitega glasu z drugim (substitucija) ali poškodba posameznih glasov (distorzija). Poznamo vse od lahkih artikulacijskih motenj do nezmožnosti spremljanja govornega sporočila, ki zato ustvarja negativen odnos do govora.

Najpogostejše artikulacijske motnje so:

  • sigmatizem – motnja glasov c, s, z, č, š, ž
  • rotacizem – motnja glasu r
  • lambdacizem – motnja glasu l
  • kapacizem in gamacizem: motnji glasov k in g
  • tetacizem in deltacizem  – motnja glasov t in d
  • tetizem – ko so glasovi s, c, š, č in k zamenjani z glasom t, z, ž in g pa z glasom d

Jecljanje

Jecljanje se najpogosteje pojavi med 2. in 4. letom starosti. Pogostejše je pri fantkih. Med 2. in 3. letom starosti z govorom napreduje tudi cela motorika, živčni sistem se zelo angažira in možgani morajo hkrati predelati veliko nalog. Zaradi nezrelosti živčnega sistema je ta težava izražena pri otrocih, ki imajo nekoliko počasnejši govorno-jezikovni razvoj. Jecljanje je povezano s povečanim zanimanjem otroka za svet, ki ga obkroža, vzrok pa so lahko tudi stresni dogodki.

Starši v svoji dinamiki življenja nimajo vedno dovolj časa, da bi poslušali svojega otroka, še posebej pa ni razumevanja za njegovo oklevanje pri govoru. Pričnejo ga popravljati in priganjati ter s tem še poglabljajo govorno težavo – starši, ne govorite hitro, glejte otroka v oči, ko se pogovarjate z njim, ker govor odraža tudi naše duševno stanje. Pogovor naj bi potekal potrpežljivo, počasi in s krajšimi dialogi.

Disgrafija

Disgrafija je motnja pri pisanju, rokopis je nečitljiv, slabo postavljen na listu in ne poteka vodoravno. Besede so stisnjene med seboj ali pa je prostor med njimi neenakomeren. Črke izgledajo nedokončane in tanke, včasih pa otrok toliko pritiska svinčnik, da strga papir.

Disleksija

Disleksija je motnja branja. Simptomi so pomešano zaporedje črk v besedi (od – do), zamenjava črk (d -b), izpuščanje črk ter izpuščanje ali dodajanje črk. Pojavljajo se tudi težave s pomnjenjem črk, povezovanjem pisanih in tiskanih črk, povezovanjem črk v neprekinjeni niz. Otrok bere ločeno črke, ločeno bere besede, preskakuje vrstice, narobe razume besedilo. Dislektičen otrok je pogosto dezorientiran v prostoru in času.

Osnova za motnjo branja in pisanja je skoraj vedno govorno-jezikovna motnja.

Zelo pomembno je, da govorno-jezikovne težave pri otroku pravočasno prepoznamo. Cilj je, da se čim prej, dokler je otrok še majhen, razvije govorni in jezikovni sistem. Največ lahko dosežemo med drugim in petim letom starosti, ker je plastičnost možganskih funkcij tedaj največja.

Starši, ne vztrajajte na tistem, česar otrok ne zmore narediti, saj mu boste vzeli pogum in potem bo izgubil motivacijo za nadaljnje delo. Besede, namenjene otroku, morajo imeti pomen, ki ga otrok lahko razume.

Radmila Čvorović, diplomirani logoped

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor