Strah pred šolo – kako lahko starši pomagamo

Odhod v šolo je nova izkušnja v otrokovem življenju. Čeprav so se nekateri otroci tudi prej ločevali od staršev (z odhodom v vrtec, odhodom k babici in dedku …), se ločitev od staršev zaradi odhoda v šolo razlikuje od dotedanjih ločitev.

Otroka se prvič v življenju prične uradno vrednotiti skozi šolski uspeh, kar predstavlja eno povsem novo življenjsko izkušnjo. Večina otrok gre rada v šolo ter z nestrpnostjo čaka začetek (prvošolci) oz. vrnitev v šolske klopi.

Vendar pa na žalost nekateri otroci trpijo zaradi strahu pred šolo, zato je za njih in tudi za starše začetek šolskega leta prava nočna mora. Močen strah pred šolo imenujemo tudi šolska fobija.

Šolska fobija se kaže kot odpor otroka do odhoda v šolo zaradi izrazitega strahu.

Ti otroci se pogosto pritožujejo nad vrsto telesnih simptomov: glavobolom ali bolečinam v trebuhu. Te bolečine kot tudi drugi simptomi, npr. slabost, utripanje srca, napetost v mišicah, motnje spanja, utrujenost in izčrpanost izginejo med vikendom in šolskimi počitnicami.

Ko je treba iti v šolo, je otrok prestrašen, počuti se ogroženega in nemočnega in želi pobegniti iz šole. Ima občutek, da ni sposoben obvladati učnega gradiva. Nenadoma izjavlja, da se počuti slabo in pojavijo se telesni simptomi.

Strah pred šolo se lahko kaže pri otroku ob vstopu v prvi razred osnovne šole, pogosto se pojavi iznenada, po bolezni in odsotnosti od pouka. Včasih se lahko pojavi tudi zaradi “opozorila” učiteljice ali učitelja (zaradi površnega pisanja, klepetanja med uro …). Včasih se pojavi po najavi cepljenja ali sistematskega pregleda. Včasih gredo otroci od doma, kot da gredo v šolo, vendar do šole ne pridejo. Starši za otrokov strah pred šolo pogosto izvejo šele takrat, ko jih šola obvesti o izostanku.

Vzroki šolske fobije

Obstaja vrsta razlogov, zaradi katerih se lahko pojavi strah pred šolo.

Osnovni razlog šolske fobije lahko iščemo v družinskih odnosih. Ti otroci pogosto imajo t.i. “separacijski strah” oz. strah pred ločitvijo od staršev in kot posledica separacijskega strahu se razvije strah pred šolo (otroci poskušajo racionalizirati separacijski strah z iskanjem različnih razlogov, zaradi katerih se bojijo šole: strah pred učiteljem, strah pred ocenjevanjem, občutek, da ne morejo izpolniti zahtev, nerazumevanje z vrstniki).

Pogosto se strah pojavlja pri zelo dobrih in odgovornih učencih, ki veliko zahtevajo od sebe in ko ocenijo, da ne bodo zmogli zadovoljiti svoja pričakovanja, obupajo.

Strah pred šolo se pojavlja tudi pri otrocih, katerih starši imajo zelo visoka pričakovanja do svojih otrok in z najboljšim namenom govorijo: “ti boš gotovo zelo dober, imel boš same petice, vsi te bodo občudovali.” Otrokova težnja, da bi izpolnil pričakovanja svojih staršev, ga privede do strahu pred neuspehom ter da bo razočaral svoje starše, če v šoli ne bo uspešen, kar je vzrok za številne težave, v katerih starši ne prepoznajo strahu pred šolo.

Strah pred šolo se pojavlja tudi pri otrocih, ki odraščajo v družinah, v katerih so starši prezaščitniški (pogosto zaradi svojih separacijskih strahov).

Pogosto se strah pred šolo pojavi pri otrocih, ki živijo v družini, v kateri je motena družinska dinamika, kot so npr. ločitev staršev, intenzivna nesoglasja, bolezen staršev), tako da otrok zavrača šolo, ker ima potrebo po “nadziranju novo nastalih neugodnih družinskih razmer, da bi preprečil razpad družine.”

Strah pred šolo je zelo pogosto posledica izpostavljenosti otroka fizičnemu in verbalnemu medvrstniškemu nasilju na poti do šole ali v šoli in tudi, na primer, izolacija od ostalih učencev v razredu ali težave pri vzpostavljanju socialnih stikov.

Kako pomagati otroku, pri katerem je izražen strah pred šolo

• Vzgojo otroka temeljite na čustveni toplini, upoštevanju in podpori, doslednem upoštevanju jasnih pravil vedenja in omejitev.
• Čim večkrat pohvalite otroka in mu tako razvijte občutek varnosti in samozaupanja.
• Spodbujajte izvenšolske aktivnosti, posebno tiste, pri katerih je otrok uspešen.
• Na otroka glejte kot na osebo, ne samo kot na učenca, tako da pokažete interes tudi za njegove druge aktivnosti, ne samo za aktivnosti v zvezi s šolo.
• Spodbujajte druženje s sošolci in sošolkami, vendar ne silite otroka na druženja, na katera ni pripravljen.
• Občasno, vendar ne vsakodnevno, se namensko pogovarjajte z otrokom in tudi z učiteljem o tem, kako se otrok počuti v razredu in v šoli.
• Podprite vrnitev v šolo na začetku šolskega leta, povežite odhod v šolo s prijetnim dogodkom (ogled filma v kinu, sladoled, izlet …)
• Nakup knjig, potrebščin, oblačil in obutve za šolo opravite skupaj z otrokom ter mu pri tem kolikor je mogoče dajte možnost izbire, da bi mu tako dali vedeti, da si zasluži zaupanje.
• Ko otrok ne želi v šolo ali ko se pojavijo znaki strahu, se z otrokom odkrito in zelo potrpežljivo pogovorite, ko pa vam se zaupa, upoštevajte razloge, zaradi katerih se boji iti v šolo. Pokažite razumevanje, tudi če se vam razlogi ne zdijo povsem upravičeni.
• O otrokovem strahu pred šolo se obvezno pogovorite s šolskimi strokovnimi osebami ali pedagogom in jih zaprosite za pomoč.
• Ne glede ne okoliščine razvijajte pozitiven odnos do šole, pred otrokom pa o šoli, učiteljih in šolskih aktivnostih nikakor ne govorite negativno.

Če ima otrok strah pred šolo, nikar ne počnite naslednjega

• Ne obremenjujte otroka s previsokimi pričakovanji.
• Ne pričenjajte vsakega pogovora z nagovarjanjem na vrnitev v šolo.
• Otroka ne izsiljujte in ne grozite zaradi izostankov.
• Otroka ne sramotite zaradi strahu pred šolo.
• Ne opravičujte izostankov od pouka brez razloga.

dr. Marija Bačan, psihijatrinja