Zakaj je otroka dobro vpisati na športno dejavnost
Razlogi, zaradi katerih je dobro otroka vpisati na športno dejavnost, ne glede na vrsto športa.
Ločevanje od staršev
Pri pripravi na športno aktivnost, v slačilnici, potem pa v dvorani ali na terenu, se otrok uči samostojnosti in ločevanja od staršev ali vzgojiteljev. Možnost prilagajanja na nove razmere je zelo pomemben del vzgoje predšolskih otrok.
Upoštevanje navodil in pravil
Športne dejavnosti učijo otroke, kako slediti določenim navodilom. Otroci na treningu poslušajo pravila o varnosti, kar jim pomaga osvojiti podobna pravila doma, v vrtcu ali v šoli. Razumevanje pomembnosti čelade, ko vozijo kolo, da ne gredo v bazen brez nadzora … vse to so trenutki, v katerih je pomembno, da otroci razumejo koncept osebne varnosti, ki je bistvenega pomena za življenje.
Osvajanje praktičnih spretnosti
Otroci razvijajo sposobnost orientacije v prostoru, premagovanje ovir na treningu pa je veliko več od samega učenja strategije športne dejavnosti.
Potrpežljivost
Nobenemu ni všeč čakanje, še posebej pa tega ne marajo tri-, štiri- in petletniki! Stanje v vrsti in čakanje, da pridejo na vrsto ter zadrževanje od razburjenja, ko čakajo, so samo nekateri od načinov, kako športna dejavnost otroka uči potrpežljivosti.
Timsko delo
Od vadbe v parih do skupnih iger, šport uči otroke kako skupaj delati za dobro vseh.
Odgovornost pri pospravljanju
Znati postaviti svoje stvari na mesto je pomembna spretnost, ki jo bo vsak starš in vzgojitelj znal ceniti naslednjič, ko bodo npr. igračke povsod po tleh.
Reševanje konfliktov
Ni lahko, ko nisi prvi na vrsti. Ali ko ne moreš dobiti žoge. Ali ko ne smeš stati zraven najboljšega prijatelja. S športom se otroci učijo teh lekcij in jim pomagajo sprejeti in reševati konflikte na primeren način.
Obnašanje do starejših in nadrejenih
Pomemben del odraščanja je tudi to, da se otrok nauči dobrih manir in se spoštljivo pogovarjati z odraslimi. Šport uči otroka, da se do trenerja obnaša s spoštovanjem in da razvije socialne spretnosti pri obnašanju do prijateljev.
Vztrajnost
Pri športu morajo otroci vedno znova poskušati, da bi dosegli tudi najenostavnejše spretnosti. Uloviti žogo, zadeti koš, preplavati bazen ali narediti zvezdo – šport otroke uči, da vztrajajo pri aktivnosti, dokler nečesa ne dosežejo.
Disciplina
Kombinacija poslušanja, spoštovanja pravil in potrpežljivosti vodi k disciplini. Ko ima otrok za osnovo disciplino, je samodisciplina naslednji korak – možnost, da otrok sam regulira svoje vedenje.
Koordinacija
Razvoj koordinacije se pogosto omenja v povezavi s športom, vendar je koordinacija potrebna tudi pri stvareh, ki nimajo zveze s športom. Spretnosti, kot so zavezovanje vezalk in pisanje, so odvisne od razvoja koordinacije.
Iskanje pomoči
Mladi športniki se učijo, kako vprašati za pomoč trenerja ali svoje soigralce.
Prenašanje ljubosumja
Neizogibno je, da bo neki drugi otrok določeno veščino obvladal prej ali bolje od vašega predšolskega otroka, njemu pa to ne bo všeč. Šport daje otroku priložnost za spopadanje s tem neprijetnim občutkom in da ga izrazi na primeren način, s čimer postavlja temelje za pravi športni duh.
Karakter
Primeren program treninga poudarja pomen pravilnega vedenja, celo ko trener ne gleda. Predšolski športniki skozi šport razvijajo in krepijo karakter.
Prilagodljivost
Štiriletnik, ki pada in se postavlja pokonci, da bi obvladal “zvezdo”, ali tisti, ki ne zadeva košev pa znova in znova poskuša in ohranja “jaz to zmorem” odnos, se uči prilagodljivosti in sposobnosti za hitro odpravljanje težav.
Odnos
Otrok, ki sledi cilju v kateremkoli športu, ne glede na ovire, bo razvil enak odnos tudi v vsakdanjih situacijah.
Pomen truda
Šport ni lahek. A če se otrok trudi, bo napredek viden. Zato bo pričel razumevati povezavo med trudom in uspehom.
Ambicioznost
Postavljanje ciljev in vera v to, da bomo uspeli, je temelj ambicioznosti. Gledanje starejših otrok, kako brez težav “letijo” po dvorani, zabijajo koše in postavljajo rekorde, spodbuja otroka k razmišljanju, da bo nekega dne tudi sam na njihovem mestu.
Hrabrost
Šport včasih zahteva od nas, da počnemo stvari, ki jih raje ne bi. Ko se soočimo z nečim in stopimo iz svojega varnega okolja, imamo priložnost razviti pogum. Pogum ne pomeni biti pogumen, ko se nečesa ne bojiš, ampak lastnost, na katero se lahko sklicujemo, ko moramo narediti nekaj, česa ne želimo. Kot na primer nalogo ali hišna opravila, pravzaprav veliko stvari, s katerimi se bo moral šolar soočati v bodočnosti.
Samozaupanje
Otrok, ki razvije vse te sposobnosti, razvija tudi samozaupanje. Samozaupanje je, enostavno povedano, zaupanje v samega sebe. Če si sposoben oddelati trening sam, slediti navodilom in pravilom, se razumeti s soigralci, razumeti, da se lahko naučiš, da je tudi poraz kdaj dober, ker si ambiciozen in pogumen, je potem sploh presenečenje, da imaš samozaupanje?