Kako je očka dan preživel sam s svojima sončkoma

kako-je-ocka-dan-prezivel-sam-s-svojima-sonckoma

Piše dr. antropologije in oče dveh otrok  Ahmed Pašić

S Haslindo imava dokaj jasno določena pravila glede gospodinjstva in vzgoje otrok. Oba točno veva, kdo ima kaj na čez, pomagava en drugemu in z dragoceno pomočjo tašče in tasta nama brez večjih težav uspeva voziti ladjo med čermi.

V soboto je bilo drugače.

Tako je pač naneslo, da je imela žena inštrukcije cel dan. Poučuje angleščino in premakniti se z ene lokacije na drugo stran otoka lahko vzame tudi do dve uri. Z drugimi besedami, bila je odsotna ves dan, zato da bi lahko zaslužila denar zase in za svojo družino. Ponudila se mi je odlična priložnost, da preživim cel dan s sončkoma.

Ko se je žena poslovila, sta si otroka najprej umila zobe. Safiya je že velika punca in to obvlada brez težav. Malemu navihančku je to še vedno igra, tako da je hitrejši, če si zraven in ga malo spodbujaš. Sledilo je pospravljanje kopalnice, potem smo se preselili v otroško sobo, kjer je bilo treba pospraviti posteljo, na kar sta se lotila še pospravljanja igrač. Jaz sem se v tistem trenutku “katapultiral” v kuhinjo, kjer sem začel pripravljati zajtrk. Najprej hrana za otroka, potem še zase.

Ko je bilo zajtrka konec, je bilo treba pomiti posodo. To počnem z veseljem, ker me sprošča, pa ne vem, zakaj. Po končani zgodbi s pomivanjem posode se obrnem in obesim še perilo. Z nasmeškom se odpravim proti dnevni sobi v smislu, zdaj bomo šli pa malo ven in mi prileti šok v obraz. Na tleh je bilo polno drobtinic in ostankov hrane. Takoj vzamem mali, ročni sesalec, se vržem na preprogo in zadevo eliminiram. Pomaga tudi hčerkica. Očistim sesalec, vzamem najnujnejše stvari in končno se odpravimo ven.

Izstopili smo že iz dvigala in mali z najbolj simpatično-žalostnim glasom na svetu pove, da je žejen. Hočem zagrabiti njegovo stekleničko s čajem in ugotovim, da smo jo pozabili doma. Nič, gremo nazaj. Čakam na dvigalo, zunaj je vroče in vlažno, tropsko podnebje ne pozna usmiljenja. Lift je tu, vkrcamo se, nazaj na 10. nadstropje. Odklenem dve ključavnici, vzamem stekleničko, naredim čaj, izstopim, zaklenem (2x) in se ponovno odpravimo proti dvigalu. Mali zadovoljno pije in zdi se mi fajn, ker je naloga uspešno opravljena.

Začeli smo hoditi proti središču mesta in ko smo prispeli na želeno točko, sta bila otroka že vsa preznojena. Najprej smo kupili kruh, nato pa sta zagledala trgovino z igračami in šolskimi potrebščinami, v hipu sta bila tam, jaz pa za njima. Tu smo ostali kakšne pol ure in zbudil se je “hribovski gen”. Hočeta na igrišče, ven, v naravo. Zapustimo kompleks in se napotimo na drugo stran soseske, kjer je velik park z otroškim igriščem. Nikjer ni bilo nikogar, vse je zbežalo pred vročino, ampak mi pogumno korakamo proti pokritemu delu, kjer se otroci lahko igrajo v senci.

Pridemo tja in komaj sta se začela igrati, sinček zacvili, da mora “lulat”. Panika. Kamor koli sem pogledal, ni bilo stranišča. Zagrabim malega in se nekako umakneva za grmovje, kjer je bil kanal. Čeprav je to nekako normalna praksa v Singapurju, je meni nerodno in kot se to ponavadi zgodi, je tisti dan postavil svetovni rekord v “lulanju”. Ni bilo konca.

Umijem mu roke in vrneva se na igrišče. Igrali smo se skrivalca in posledično sta oba postala lačna. Spet se premaknemo do bližnje restavracije. Tukaj je nekaj normalnega, da se jé zunaj. Hrana je OK in poceni. Ko sta pojedla, sem pogledal Shamila in zgledal je, kot bi mu nekdo vrgel krožnik špagetov v obraz. Lička so bila polna omake. Odpeljem ga do umivalnika in ga hitro umijem. Odpravimo se domov.

Ko smo končno doma, odklenem in se spravimo notri. Ker sta oba mokra, prosim Safiyo, naj se stušira v eni kopalnici, medtem ko sem Shamila spravil do druge kopalnice, kjer sem ga stuširal in mu oblekel nove obleke. Oba sveža se lotita novih aktivnosti. Mali se je začel igrati z avtomobilčki, medtem ko se je hčerkica lotila branja. Izkoristim priložnost in na hitro pojem kosilo. Krompirjeva pita (krompiruša) z grškim jogurtom. Slastno pito je naredila Haslinda in ko sem se najedel, sem se lotil igre “druženje s sesalcem”. Počistil sem vse sobe in na koncu sem očistil še sesalec.

Vzel sem si čas tudi zase in se častil s skodelico kave. To so tisti trenutki, ko človek v tišini uživa in posluša samega sebe. Odlična metoda za polnjenje baterij.

Ko je Safiya zaključila z branjem knjige, sem jo prosil, naj pripravi torbo za bazen. Da se bosta lahko z drugimi otroki igrala v vodi. Navdušeno skoči v zrak in se spravi v sobo. Ponovno zapustimo stanovanje in tokrat sem dvakrat preveril, če smo s sabo vzeli stekleničko čaja. Najprej smo se odpravili proti “bateriji za dušo”, knjigarni. Otroka imata rada knjige in ko smo zaključili z nakupom, smo se preusmerili proti bazenu, ki se nahaja na 6. nadstropju občinske stavbe. Na bazenu sta se hitro preoblekla in v trenutku sta bila v vodi. Jaz sem bil zraven bazena, za vsak slučaj. Reševalcev je bilo kar nekaj, ampak ni nič narobe, če je še oče ob robu.

Po dveh urah skakanja, plavanja in kričanja sta želela domov. Hitro stuširam Shamila, ga oblečem in spravimo se ven. Ker je dvigalo non-stop zasedeno, se odpravimo proti pritličju po tekočih stopnicah. Pridemo dol in mala dva hočeta pico. Dolga vrsta. Naročim hrano in ko je končno prišla, se otroka lotita pice kot dva leva. Zunaj je bilo že pošteno temno, ko smo se odpravili domov. Pridemo do vhodnih vrat in ugotovimo, da je tudi Haslinda prišla domov. Ko sem jo zagledal, sem se počutil, kot bi zagledal angela.

Pogledam na uro.

21.30.

Preživel sem čudovit dan z otrokoma in na koncu sem bil tudi prijetno utrujen.

Zakaj pišem o tem? Samo zato, da izpostavim, poudarim in spomnim vse skupaj, kako pomembna je vloga mam v družinskem življenju v primerih, ko skrbijo za otroke, gospodinjstvo in službo hkrati. One delajo dobesedno non-stop in mnogi to pogosto spregledajo ali pa razumejo kot nekaj samoumevnega.

Pa ni.

Ocena:
[Skupaj: 10 povprečno: 4.5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor