Nauki, ki so se jih moji otroci naučili od mene 

Nauki, ki so se jih moji otroci naučili od mene 

Za 46. rojstni dan so mi otroci pripravili neprecenljivo darilo. Napisali so seznam naukov, ki so se jih med svojim otroštvom naučili od mene. Vsak izmed šestih otrok je sestavil svoj seznam, žena pa je vse skupaj zbrala in lično uredila v zvežčič.

Ko sem listal po straneh in jih prebiral, mi je šlo na jok. Zelo se me je dotaknilo, da so vzeli za svoje življenjske nauke, ki sem jih delil z njimi. Zdi sem mi zares neprecenljivo, ko vidiš, kako otroci rastejo, se razvijajo in te pravzaprav poslušajo in posnemajo. Zelo sem ponosen na svojih šest otrok, starih med 13 in 26 let. Vsak izmed njih je poseben in čudovit človek.

Z vami želim deliti nauke, ki so se največkrat ponovili na seznamih otrok. Sprašujem se, ali so to nauki, ki so se jim najbolj vtisnili v spomin ali pa sem jih pač največkrat ponovil.

Tukaj so torej, razporejeni glede na to, kako pogosto so se pojavljali na seznamih otrok:

  1. Ne bojte se delati napak, nič ni narobe z neuspehom.
  2. Ta nauk so na svoj seznam dodali prav vsi otroci. Zelo sem vesel, da se jih je tako močno dotaknil.
  3. Bodite sočutni, potrudite se gledati na stvari tudi iz perspektive nekoga drugega. Tudi ta nauk se je znašel na vseh seznamih. Močno sem se trudil, da bi jim bil pri tem svetel vzgled, čeprav tudi sam nisem popoln.
  4. Stopite iz cone udobja. Tudi ta nauk sem se trudil ozavestiti z lastnim vzgledom. Pretekel sem kar nekaj maratonov in ultramaratonov ter počel stvari, ki so me navdajale s strahom, kot npr. nastopanje pred množicami in pisanje knjig.
  5. Ne porabljajte več, kot imate. Ta nauk je zelo preprost, vendar se ga redki držijo. Vesel sem, da moji otroci stopajo v svet odraslosti s tem naukom v mislih – živeti v skladu s svojimi zmožnostmi in biti varčen.
  6. Cenite, kar imate in uživajte v svojem življenju. Tale mi je zelo pri srcu, tudi sam se ga trudim držati. Otrokom daje vedeti, da so lahko hvaležni za vse, kar imajo v življenju. Še posebej takrat, ko se počutijo prikrajšani za kakšno stvar.
  7. Žalost je del življenja, nič ni narobe s tem, če se počutite žalostno. Čisto normalno je, da včasih čutijo žalost, bolečino, skrbi, razočaranje, tesnobo, jezo. Ljudje se sicer zelo neradi počutimo nelagodno in naredimo vse, da bi se teh občutij čimprej rešili. Sam pa se tem občutkom popolnoma predam, se od njih učim in črpam moč za boj. Če se sami nismo pripravljeni soočiti s svojimi neprijetnimi čustvi, kako bomo potem pomagali drugim?
  8. Ne obupajte, ko stvari postanejo pretežke. Življenje ni pravljica in zgodi se marsikaj. Ena izmed mojih poglavitnih nalog kot očeta je, otroke naučiti, da je treba vztrajati in se boriti.
  9. Ne pretiravajte z delom. Če delamo preveč, s tem izčrpavamo svoje telo in duha. Možgani potrebujejo počitek in nobene koristi ni, če jih preobremenimo. Pomembno si je vzeti odmor, se spočiti, iti v naravo in se gibati.
  10. Nič ni narobe s tem, če se ljudem zdite čudni. Važno je, da uživate. Nisem čisto prepričan, zakaj se je ta nauk znašel na njihovih seznamih. So se ga naučili od koga drugega? No, mogoče pa jih je k temu napeljalo moje poskakovanje in plesanje v javnosti. Ali pa spodbujanje, da skupaj počnemo kaj nenavadnega, tudi če drugi ljudje gledajo.
  11. Vaša realnost je odraz vaših misli. Sam sem do tega spoznanja prišel dokaj pozno v življenju, zato sem vesel, da so ga otroci ponotranjili. Dobra novica je, da lahko s pozitivnim mišljenjem konstruktivno vplivamo na svoje življenje.
  12. Veliko se smejte in tudi druge ljudi spravljajte v smeh. Sam se s svojimi otroki veliko hecam, razen takrat, ko jih želim naučiti pomembnih naukov (☺). Resnica je, da imam z otroki zelo sproščen odnos, veliko se smejimo in zabavamo.

Zelo imam rad svoje otroke in zelo sem počaščen, da sem njihov oče. Za to, da odraščajo v tako čudovite in modre ljudi, si prilaščam 10% zaslug, ostale zasluge pa gredo njihovi materi, starim staršem, ter njim samim.

Tudi sam sem se od njih naučil nekaj izredno pomembnih naukov:

Otroci si zaslužijo, da jih odrasli poslušamo in spoštujemo

Ko sem bil še novopečeni očka, sem bil prepričan, da me morajo otroci poslušati in ubogati. Toda leta izkušenj so me naučila, da jih moram poslušati tudi jaz in če želim, da me otroci spoštujejo, jih moram spoštovati tudi jaz.

Otroška srca so izredno občutljiva, zato je treba z njimi ravnati nežno

Na začetku očetovske poti so me lastne frustracije in negotovost pripeljale do tega, da sem otroke ošteval, vpil na njih, ali jim dal kakšno čez rit. Vse to sem že zdavnaj prerasel. Pomembneje pa je to, da sem spoznal, kako nežna so njihova srca in kako boleče je za njih, ko nanje vpije nekdo, ki ga ljubijo in mu zaupajo. Postal sem veliko prizaneslivejši in zelo pazim, da ne ranim teh čistih in nežnih duš.

Večkrat se moram sprostiti in ne smem jemati vsega tako resno

Vsakokrat, ko imam o sebi visoko mnenje, me otroci prizemljijo. Ko postnem preveč resen, se mi smejijo. Vesel sem, da me na takšen način opominjajo in ohranjajo na realnih tleh.

Očetje so hecni, starokopitni, brezvezni

In točno takšni moramo biti. Včasih se mi zdi, da sem prav ‘kulski’ oče, ko uporabim kakšen slengovski izraz ali pokažem svoje znanje o socialnih omrežjih. Toda otroci me ne jemljejo resno in se mi smejijo. Zato sem se že pomiril s tem, da sem pač takšen, kakršen sem in to je čisto OK.

Otroci potrebujejo ljubezen

Veliko je stvari, zaradi katerih smo starši v skrbeh. Zadnje čase je področje vzgoje postalo zelo stresno in naporno. Toda resnica je, da velikokrat preveč kompliciramo. Otroci potrebujejo ljubeče starše, ki jim to znajo tudi pokazati in izraziti. Starše, ki otroka sprejmejo točno takšnega kot je in ga spodbujajo na njegovi poti. Tukaj ni nobene posebne filozofije in znanosti.

Leo Babauta

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor