Ko otrokova jeza povzroči vihar pri starših

»Ko moj sinček vpije name, me zares spravi iz tira. Ne morem si pomagati, da ne bi začela vpiti nazaj ali še kaj hujšega.« – Petra

Veliko staršev izgubi potrpljenje, ko otrok začne kljubovati. In otroci znajo zelo dobro spraviti ob živce še tako umirjenega starša. Toda če se ne zmoremo imeti v oblasti, ko nas otrok izzove, kako naj potem pričakujemo od otroka, da bo nadzoroval svoje vedenje? Njihovi možgani so šele v fazi razvoja. In starši smo tisti, ki jim dajemo zgled. Naša naloga je, da otroka pomirimo.

Raziskave so pokazale, da so otroci in najstniki, na katere so veliko vpili, bolj nagnjeni k depresiji, tesnobi ter težavnemu in agresivnemu vedenju. Mogoče boste rekli, da so v otroštvu tudi na vas veliko vpili, pa ste kljub temu izpadli v redu. Zamislite si, kako bi vaše življenje izgledalo, če bi namesto vpitja bili deležni razumevanja in strpnosti. Zagotovo ne bi imeli težav s samozavestjo, tesnobo in depresijo. Če prekinete krog vpitja, ki se prenaša iz generacije v generacijo, je to največje darilo za otroka. Tako bodo tudi prihodnji rodovi vzgajani z veliko mero sočutja in potrpežljivosti.

Predstavljamo vam nekaj napotkov, da boste v razgretih trenutkih lažje kontrolirali sebe, namesto da bi podlegali drami in izbruhom jeze.

Ko začutite, da se vam dviga pritisk, se ustavite, prenehajte z opravili in globoko zadihajte

Opomnite se, da ne gre za nujen primer. Ne bo vam vedno uspelo, da se ne bi razburili. Premorete pa določeno mero samokontrole in ko opazite, da vam živci popuščajo, stopite korak nazaj in se pomirite.

Ne postavljate meja, ko ste jezni, razen če je otrok v nevarnosti

Če se otroci tepejo, jih najprej spravite narazen in jim zagotovite varnost. Ne prerekajte se in ne razčiščujte z njimi, dokler je prisotna jeza. Če otrok vztraja pri tem, da bi povedal svojo plat zgodbe, ga ustavite. Recite mu, da se morate najprej pomiriti in da pričakujete, da se bo lepo vedel.

Če začutite močno potrebo, da bi otroka kaznovali, je to znak da ste v fazi ‘bojuj se ali zbeži.’ Ko otroka vidite kot potencialnega sovražnika, se raje ugriznite v jezik in se za nekaj časa odmaknite.

Šele ko ste pomirjeni, se z otrokom pogovorite. Povežite se z njim in mu dajte vedeti, da mu želite le dobro. Postavite mu meje, za katere pričakujete, da jih v bodoče spoštuje in upošteva.

Če si vzamete čas za pomiritev in razmislek, to ni znak šibkosti. Otroku na tak način predate pomembno sporočilo, kako obvladovati jezo. Navsezadnje se otroci največ naučijo z zgledom.

Opomnite se, da otrok ne nagaja zanalašč, z namenom da vam pokvari dan

Če se otrok težavno vede, je to zato, ker ne more in ne zna izraziti svojih zapletenih čustev in občutkov na drugačen način. Otroci potrebujejo pomoč staršev, da se naučijo pomiriti in ubesediti čustva, ki pogostokrat presenetijo tudi njih same.

Nadzorujte svoje vedenje

Na nek način je normalno, da se na otrokovo kljubovanje odzovete z jezo. Toda tako ne boste rešili situacije, kvečjemu jo boste še poslabšali. Dokler ne pomirite lastnih čustev, se izogibajte sprejemanju hitrih odločitev. Ko se boste pomirili, boste opazili, da se tudi otrok bolje odziva na vaše besede in dejanja.

Ustvarite varno okolje

Ne glede na to, ali imate doma malčka, ki se v izbruhu jeze meče po tleh ali desetletnika na pragu pubertete, ki vpije in loputa z vrati  – pomembno je, da znate poslušati. Recite: »Moraš biti pa zares vznemirjen, da se tako obnašaš…Kaj je narobe?« Potem ga poslušajte.

Se vam zdi, da tako nagrajevanje otroka, ki kljubuje, ni primerno? Toda pomislite. Če se otrok počuti slišanega, mu ne bo treba vpiti. Ustvariti morate varno okolje in otroku dati vedeti, da vam je pomembno, kako se počuti in kaj ima za povedati. V takšnem okolju ne bo čutil potrebe po vpitju, kljubovanju in jezi.

In kot že večkrat povedano, otroci se učijo z zgledom. Če kot starši vpijete in kričite na otroke, bodo tako počeli tudi sami. Vsekakor je potrebno omejiti nevarno vedenje, toda tudi to se da narediti na umirjen način in brez drame.

Nikoli ne omejujte otroku, da bi izrazil svoja čustva. Tudi pošiljanje v svojo sobo, dokler se ne pomiri, ni primerno, saj se otrok počuti zapuščenega in zmedenega, svoja čustva pa doživlja kot strašljiva in sramotna.

Vsako vedenje nekaj sporoča

Zelo pogosta napaka staršev je, da želijo ‘popraviti’ otrokovo vedenje, ko se ta neprimerno obnaša. Toda to samo prilije olje na ogenj – otrok se počuti neslišanega in nerazumljenega, jeza se stopnjuje. Če otrok v svojem izbruhu razmeče vse po tleh, se vzdržite pridige, da mora najprej vse pospraviti. Otrok dobro vé, kaj je naredil narobe in zakaj je to naredil – želel vam je pokazati kako močno je razburjen.

Otroka raje pomirite in mu recite: »Vidim, da si resnično besen, saj si vse pometal po tleh. Žal mi je, da ti je tako težko. Povej mi z besedami, kaj te muči. Poslušala te bom in ti pomagala.«

Z besedami in dejanji dajte otroku vedeti, da mu zmeraj stojite ob strani in da je za vas najpomembnejša oseba na svetu. Povejte mu, da v bodoče ne rabi metati stvari po tleh, da bi dobil vašo pozornost. Potem mu ponudite pomoč pri pospravljanju. Večina otrok se bo opravičila in začela pospravljati nered v zavedanju, da jih starši poslušajo in slišijo.

Omehčajte se

Kaj pa če otrok nikakor ne najde izhoda iz jeznih občutkov, ki ga pestijo? Omehčajte svoje srce. Naredite korak naprej in mu pokažite pot, četudi veste, da se otrok moti. Ali bi raje vztrajali pri svojem ali dosegli, da se otrok počuti varno in razumljeno? Tudi če se ne strinjate z otrokovim pogledom, se vseeno potrudite videti situacijo z njegove perspektive. Otrok se bo tudi sam omehčal in bo prej pripravljen pokazati solze in strah, ki so bili zamaskirani z jezo.

In ne bojte se, niste se predali ali popustili otrokovi manipulaciji. Dopustili ste, da vam je pokazal svoj pogled na svet in prepoznali ter upoštevali ste njegova čustva. S tem, ko ste bili prizanesljivi do otroka, ste tudi sebi podarili zdravilno energijo.

Vzemite si odmor

Ne morete narediti koraka naprej, saj ste tudi sami izredno jezni? Nič hudega. Otroku povejte, da rabite čas za pomirite, nakar se bosta pogovorila. Ko ste spet umirjeni, poiščite način, da se povežeta in spet vzpostavita zaupanje, npr. skozi igro, fizično bližino ali smeh. Naučite ga, kako zakrpati luknjo v odnosu.

Se vam zdi, da prevečkrat eksplodirate ali da se izredno težko pomirite in so vse naštete strategije za vas nerealne? Potem boste morali začeli delati na sebi in mogoče poiskati tudi pomoč. Sprožilci najverjetneje izvirajo iz vašega lastnega otroštva, ko vaše potrebe in čustva niso bili zadovoljeni. Ko se sedaj vaš otrok neprimerno vede, privrejo na dan vsi zakopani in zamolčani občutki, ki vas spravljajo iz tira. Poglejte na to kot na čudovito priložnost, da jih prepoznate, predelate in ozdravite.