Optimistična in pesimistična naravnava se dogaja znotraj naše glave

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo
Gre za način razmišljanja in delovanja, ko se soočamo z izzivi.
Otroci poslušajo, kaj o vzrokih na dogodke v svetu govori njihov glavni skrbnik (ki je običajno mama) in na podlagi tega oblikujejo svoj pojasnjevalni slog. Če ima otrok optimistično mamo, je to sijajno, za otroka. Otrok, ki ima pesimistično mamo, bo razvil pesimistični slog pojasnjevanja.
Dobra stran, pri optimističnemu načinu pojasnjevanja je, da vliva upanje in motivacijo za delovanje in spremembo. Slaba stran pesimističnega sloga pojasnjevanja je, da zaustavlja, demotivira pri delovanju za spremembo.
Seveda je poleg načina razmišljanja tudi izjemnega pomena delovanje. Kaj narediš, da napreduješ pri rešitvi, pri razvoju talenta, pri dokončanju naloge.
Ugotovili so, da pojasnjevalni slog ni deden, ampak priučen. Da otroci največ kopirajo način pojasnjevanja, zakaj se jim je nekaj zgodilo, od glavnega skrbnika, ki je povečini mama.
Kaj pa potem, če je mama pesimistična, ker je v življenju doživela veliko življenjskih udarcev in se je sesula. Potem imajo otroci možnost, da razvijajo svoj slog, ko odrastejo. Za čas otroštva, pa da dobivajo od drugih v njihovi okolici čimveč opore in spodbude, kot jo lahko.
Primer optimistične in pesimistične razlage
Otrok prinese iz šole oceno 3.
Pesimistična razlaga starša, ki je nagnjen k katastrofiranju je: »Z trojkami ne bo mogel na fakulteto, bo moral pometati ceste.!« In to včasih tudi naglas pove otroku. Otrok se ob tem počuti krivega, kreganega, da je razjezil starša in ga je strah prihodnosti. Ne vidi rešitve.
Optimistični starš se bo zavedal, da otrok ni bil dobro pripravljen. Skupaj z otrokom bo raziskal, kaj je vzrok za takšno oceno. Koliko se je otrok učil, kako mu gre pri tem predmetu? Ima otrok kakšne ovire, ki jih lahko premaga in kako? Razmislila bosta z otrokom glede discipline pri otrokovemu učenju. Raziskala bosta način učenja … Vprašal bo otroka, kako je zadovoljen z oceno in če si želi oceno izboljšati. Če je otrok in starš zadovoljen z oceno, je to čisto ok. Včasih je tudi 2 za otroka zelo dobra ocena. Starš bo učil otroka, kako je mogoče spremeniti način učenja in disciplino. Skupaj lahko naredita načrt za spremembo, če je potrebna, če ni potrebna, pogledata, kaj je bilo narejeno dobro in se tega veselita.
Težava pri pesimizmu je, da si v mislih ustvariš najbolj negativno možno podobo, ki ne daje upanja za spremembo. Ne daje načrta za spremembo. Optimističen način razmišljanja vodi k rešitvi.
Zato imajo tudi številni pesimistični ljudje težave pri zaključevanju projektov. Lahko so zelo sposobni, a ker jih je strah neuspeha, in so zaradi strahu paralizirani, se izmikajo in ne delajo potrebnih korakov do konca.
- Da bo vajina luč odnosa lepše svetila in Nadine kartice za pare - 30. 5. 2020
- Kaj optimizem ni - 20. 10. 2019
- Narejeni smo tako, da takoj, ko se nam zgodi kaj slabega, pomislimo na najhujše - 20. 10. 2019