Prepoved tabličnega računalnika je za otroka koristna
Nekaj hecnega se je zgodilo, ko smo v naši hiši prepovedali uporabo tablic med tednom in omejili uporabo med vikendom. Moja otroka, stara med 4 in 6 let, sta se zelo spremenila. Postala sta srečnejša, bolj odzivna in sodelovala sta v igrah z več domišljije. Ponovno sta odkrila svoje igrače. Izven doma sta postala manj zahtevna in imela sta veliko več samokontrole.
Ameriška akademija za pediatrijo potrjuje moj eksperiment s priporočilom, da otroci, mlajši od 18 mesecev, ne smejo preživeti nič časa pred ekranom in tisti med 2 in 5 leti le dobro uro na dan – od začetnega priporočila so to že prepolovili. Priporočajo pa, da gre v tej uri za kvaliteten program, ki ga otroci spremljajo skupaj s svojimi starši.
Akademija ne postavlja omejitev za starejše otroke, priporoča pa krajšanje tega pred spanjem in ko pride v navzkrižje z drugimi, pametnejšimi aktivnostmi.
Večina staršev tega ni poslušala. Mobilne naprave – telefoni, tablice in podobno – so v rokah otrok velik posel. Čas, zapravljen na aplikacijah iz družinske kategorije trgovine Google Play, se je v zadnjem letu podvojil. Otroci med 2 in 11 leti spremljajo 4,5 ure posnetega programa dnevno. In več kot 50 odstotkov Netflixovih naročnikov po svetu gleda neke vrste vsebino za otroke, pravi njihov predstavnik.
Spremljali smo družbeni eksperiment vse od prihoda pametnih telefonov pred desetletjem in tablicami kmalu za njimi. Bogat nabor programov je povezan s preveč televizije za otroke in sproženjem raznih težav, kot so debelost ali motnje pozornosti. Obstaja pa nekaj raziskav, ki so preiskovale otroke, ki uporabljajo tablice in pametne telefone.
Takšne raziskave so še v samih začetkih, pravi dr. Dimitri Christakis, direktor Centra za Otroško Zdravje in Razvoj na otroški bolnišnici v Seattlu in soavtor smernic akademije za pediatrijo. Vemo pa, da je vse odvisno od tega, kaj in kako otroci te naprave uporabljajo.
Za tiste, ki se ravno tako kot jaz večkrat zatečejo k zaslonom, da otroke zamotijo med pripravo kosila ali oblačenjem drugih otrok, novice niso prav nič dobre, saj s televizijo povzročamo škodljivo pasivno dojemanje.
Da bi ta čas obogatili, dr. Christakis priporoča, da odrasli spremljamo dogajanje na zaslonu s svojimi otroki. Strokovnjaki temu rečejo »strukturirana skupna pozornost«.
»Pasivni mediji zgolj reducirajo možnosti za skupno pozornost,« pravi dr. Christakis. Vsako uro zabavnega programa, ki ga otrok spremlja v prvih letih življenja, na podlagi raziskave, ki jo je opravil, poveča njegove možnosti za težave s pozornostjo v šoli pri sedmih letih za 10 odstotkov.
Kalkulacija se seveda spremeni v primeru, da je spremljani program edukacijskega značaja, omeni dr. Christakis. Igralec LeVar Burton, ki je bil izvršni producent za otroško serijo »bralna mavrica«, je lansko leto izdal otroško aplikacijo za tablice z imenom Skybrary z opombo »vedno sem bil mnenja, da so vsi mediji edukativni, vprašanje je le, kaj učijo?«.
Ko otroci odraščajo, se stvari zapletaj, predvsem ko vsebina postaja vedno bolj interaktivna. Raziskava pravi, da čas pred ekranom, predvsem video igre, pogosto povzroča motnje spanja, ki vodijo k težavam v šoli in k slabšim rezultatom na testih spomina.
Pa je socialna igra Minecraft, ki igralce nagrajuje za sestavljanje in reševanje problemov, slabša kot igranje z lego kockami? To vprašanje postavlja Paul Bettner, oče treh otrok, mlajših od devet let in soustvarjalec popularne igre »Words with friends« in ustanovitelj korporacije Playful.
»Iz svojega življenja sem videl in preko svojih otrok sem se naučil, da je v tem ogromno socialne interakcije, odlične koordinacije rok in oči, ogromno pripovedovanja zgodb in sodelovanja k vodenju, veliko učenja in nadgrajevanja veščin, medtem ko otroci igrajo igre sami ali v družbi,« pravi gospod Bettner. Svoje otroke omejuje na dve do tri ure dnevno in jih namesto h gledanju serij spodbuja k igranju iger.
Problem, kot se zdi, ni toliko v času, ki ga preživijo pred ekrani, ampak bolj v tem, kaj s temi ekrani počnemo. Raziskava med prvošolčki, ki so uporabljali aplikacijo »Bedtime math« (matematika pred spanjem), s katero so se otroci pred spanjem igrali z matematiko, je pokazala, da so ti otroci pridobili kar 3-mesečno prednost pred ostalimi zgolj v roku enega šolskega leta.
Omejevanje časa pred ekranom zajame tudi žrtvovanje časa skrbnikov, pravi Teresa Belton, raziskovalka na Britanski Univerzi Vzhodne Anglije, ki raziskuje pomembnost dolgčasa za razvoj domišljije in ustvarjalnosti. »Zgled primernega vedenja je za otroke izjemnega pomena,« pravi. »Če želijo starši čas pred ekranom za otroke omejiti, morajo omejiti tudi svojega.«
Izogibanje družbenim omrežjem in elektronskim sporočilom na mojem telefonu me je naredilo veliko bolj dosegljivega za svoje otroke in je pripomoglo oblikovati njihovo vedenje. Videl sem, kako so ekrani vplivali na življenja mojih otrok in moral sem dobro premisliti, kako jih ponovno seznaniti z njimi na pravi način. Vedno znova me to početje preseneča in če ste starš majhnih otrok, bi lahko presenetilo tudi vas.
»Ena od najbolj problematičnih stvari, ki jih vidim kot pediater, so otroci, ki med cepljenjem v roke dobijo telefon, da bi jih potolažil,« pravi dr. Christakis, »pogosto seveda deluje, ampak dobro premislite o tem početju – potrebujejo objem, ne telefona.«
Christoper Mims