Sindrom razdražljivega črevesja

Sindrom razdražljivega črevesja (SRČ) je pogosta  motnja v delovanju debelega črevesja, povezana s številnimi simptomi. Najpogostejši so občasne bolečine in krči v predelu trebuha, napihnjenost, plini, kronična ali ponavljajoča se driska, zaprtje ali izmenično obdobje obojega.

Na srečo se le pri majhnem številu ljudi pojavi težja oblika, ki zahteva medicinsko obravnavo in zdravljenje. Ponavadi je možno motnjo nadzorovati z ustrezno prehrano, življenjskim stilom in obvladovanjem stresa.

Sindrom razdražljivega črevesja ne povzroča sprememb v črevesnem tkivu in ne poveča tveganja za razvoj raka na črevesju.

Simptomi razdražljivega črevesja

Znaki in simptomi lahko variirajo, najpogostejši pa so:

• bolečine v trebuhu, krči, napihnjenost. Po praznjenju črevesja ti simptomi izginejo ali pa postanejo zelo blagi.
• kopičenje plinov
• driska ali zaprtje – pogosto je izmenjavanje obdobij obojih
• sluz v blatu

Sindrom razdražljivega črevesja stroka prišteva med psihosomatske motnje, saj največkrat nastopi pri trajni ali hudi izpostavljenosti stresu ter pri ljudeh, ki jih mučijo depresije in druge notranje stiske, zaradi česar ga nekateri uvrščajo med bolezni sodobnega časa.

Kdaj obiskati zdravnika

Zdravnika je treba obiskati, ko težave trajajo že dalj časa ali pa so prisotni tudi drugi simptomi, ki lahko nakazuje na resnejše stanje (npr. rak na črevesju). Resnejši znaki in simptomi so:

• hujšanje
• driska ponoči
• kri v blatu
• anemija zaradi pomanjkanja železa
• nepojasnjeno bruhanje
• težave s požiranjem
• vztrajna bolečina, ki ne izgine po praznjenju črevesja

Vzroki za sindrom razdražljivega črevesja

Natančen vzrok za SRČ ni znan, ponavadi gre za kombinacijo večih dejavnikov:

• krčenje mišic v prebavilih: stene črevesja so zgrajene iz mišičnih vlaken, ki se krčijo, ko hrana potuje skozi prebavni trakt. Včasih so krči močnejši in trajajo dlje časa ter povzročajo pline, napihnjenost in drisko. Šibki krči pa lahko upočasnijo prehod hrane skozi prebavila ter povzročijo trdo in suho blato.
• živčni sistem: težave so lahko posledica motnje v načinu komunikacije črevesja, možganov in živčnega sistema. Na normalne prebavne procese se telo odzove pretirano, kar povzroči bolečine, drisko ali zaprtost.
• vnetje prebavil: pri nekaterih ljudeh z IBS se poveča število celic imunskega sistema, ki s pretiranim odzivom povzročajo vnetje v črevesju, bolečine in drisko.
• okužbe: SRČ se lahko pojavi kot posledica hude driske (gastroenteritis) zaradi bakterijske ali virusne okužbe. Pride lahko do prekomernega razrasta bakterij v črevesju.
• spremenjena črevesna mikroflora: v črevesju imamo na milijarde bakterij, ki igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravja. Raziskave so pokazale, da je mikroflora ljudi s SRČ drugačna, kot pri ljudeh, ki teh težav nimajo.

Sprožilci

Sprožilci simptomov za razvoj SRČ so:

• hrana: vloga alergije ali intolerance na določena živila ni povsem jasna. Prava alergija na hrano redko povzroči SRČ. Res pa je, da imajo številni bolniki večje težave, ko zaužijejo določeno hrano ali pijačo, npr. pšenico, mlečne izdelke, citruse, fižol, zelje, mleko in pijače z mehurčki.
• stres: pri večini bolnikov se stanje zelo poslabša, ko so pod stresom. Vendar stres ne povzroča SRČ, lahko pa znatno poslabša simptome.
• hormoni: dvakrat več bolnikov je med pripadnicami nežnejšega spola, kar priča o tem, da igrajo hormoni pomembno vlogo. Ženske tudi zaznavajo, da se simptomi poslabšajo v času menstruacije.

Faktorji tveganja

Veliko ljudi ima občasne znake in simptome sindroma razdražljivega črevesja Večje tveganje za razvoj motnje pa predstavljajo naslednji faktorji:

• starost: SRČ je pogostejši pri ljudeh, mlajših od 50 let.
• spol: SRČ je bolj pogost pri ženskah. Estrogenska terapija pred ali po menopavzi je pomemben faktor tveganja.
• družinska anamneza: tudi genske predispozicije in specifika družinskega okolja igrajo pomembno vlogo. Včasih gre za kombinacijo obojega.
• psihične težave: tesnobnost, depresija in druge psihične težave so povezane s pojavom sindroma razdražljivega črevesja. Spolne, fizične ali čustvene zlorabe so tudi pomembni dejavniki tveganja.

Zapleti pri sindromu razdražljivega črevesja

Kronično zaprtje ali driska lahko vodita v pojav hemoroidov. Poleg tega se SRČ povezuje s/z

• slabšo kakovostjo bivanja: veliko ljudi z srednjo do težjo obliko SRČ toži o slabši kakovosti življenja. Raziskave kažejo, da bolniki s SRČ koristijo trikrat več bolniške odsotnosti kot tisti brez teh simptomov.
• nihanjem razpoloženja: težave, ki jih povzroča SRČ lahko vodijo v depresijo in tesnobnost. Hkrati pa slabo razpoloženje poslabša simptome bolezni. In krog je sklenjen.

Preventiva

Treba je poiskati načine za uspešno spopadanje s stresom, kar lahko občutno izboljša simptome SRČ ter vpliva kakovost bivanja in razpoloženje. Nekaj možnosti:

• psihoterapija: psihoterapevt vas nauči, kako spremeniti odzivanje na stres. Raziskave so pokazale, da uspešna psihoterapija lahko občutno zmanjša ali celo odpravi pojavljanje simptomov.
• biofeedback (povratni biološki odziv): med tretmajem se na telo namestijo posebni senzorji za merjenje telesnih funkcij, ki osebi povzročajo težave v obliki simptomov. Oseba lahko na monitorju spremlja, kako mentalno stanje vpliva na fizične reakcije njenega telesa. Ob pojavu različnih emocij opazuje stresne odzive lastnega telesa, hkrati pa se uči, kako se z obvladovanjem negativnih misli in osredotočanjem na pozitivne sugestije, tudi telo prične sproščati in ugodno vplivati na splošno počutje.
• vaje postopnega sproščanja: te vaje pomagajo sproščati mišice v telesu. Začnejo se z zategovanjem in sproščanjem mišic v stopalih, potem mečih in tako postopoma po celem telesu, dokler niste povsem sproščeni.
• trening čuječnosti: gre za tehniko obvladovanja stresa, kjer oseba stopa v stik s sabo, svojim okoljem in drugimi, se osredotoča na dani trenutek in se nauči obvladovati skrbi in težave.