Stik z notranjim otrokom – vaja

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Stik z notranjim otrokom

Ko govorimo o notranjem otroku imamo v mislih vse tiste dele nas, ki so ostali »zamrznjeni« v času, ker jih nihče ni sprejel, jim dal ljubeče pozornosti in sočutja.

Vse tiste pristne potrebe, hrepenenja in bolečine, ki smo jih imeli kot otroci in na katere naši starši, kljub svojim najboljšim nameram niso zmogli odgovoriti. In tako še danes ostajajo prisotni v nas, in se v določenih trenutkih lahko aktivirajo in izrazijo s takšno čustveno intenziteto kot da smo ponovno stari 3, 5, 10 let…Kdaj lahko prepoznamo, da se oglaša naš notranji otroček oz. se odpira neka stara rana, ki se še ni zacelila? Kadar se nam v intimnih odnosih ali v starševstvu prebudi neko čustvo, ki v svoji moči ni v skladu s situacijo oz. ko težko ohranimo široko perspektivo in prepoznamo čustva in pristne potrebe drugih oseb, saj nas bolečina tako zelo posrka vase.

Npr. Če smo kot otrok čutili, da nismo bili slišani, da naše potrebe niso bile pomembne ali so bile celo zamehovane, se nam lahko ob tem, ko nas otrok presliši ali se nam upre, zgodi, da se nam prebudi izjemno močna bolečina neslišanosti, nepomembnosti, lahko celo nevrednosti in neljubljenosti…Če se je ne zavemo in je ne prestrežemo dovolj hitro, lahko odgovorimo z neobvladljivo jezo ali pa npr. z obupom in žalostjo ter pričakujemo, da bi otrok moral poskrbeti za nas (kar seveda ni njegova odgovornost). Takrat je pomembno, da se ustavimo in raziščemo kaj nas je pripeljalo do tako burne čustvene reakcije. Katera rana si želi, da jo ljubeče pogledam in poskrbim zanjo, oz. ali se morda preko bolečine ne oglaša moj notranji otrok.

Pri tej vaji si bomo torej vzeli nekaj časa za našega notranjega otroka, ga skušali malo bolje spoznati in prisluhniti kaj nam želi povedati.

Povabim vas, da poiščete slikico vas kot majhnega otročka, ki vas v tem trenutku najbolj nagovarja (ni pomembno koliko ste na njej stari). Postavite jo na vidno mesto v vašem stanovanju tako, da jo večkrat na dan lahko za nekaj minut pozorno pogledate. Pri tem samo globoko dihajte.

Zvečer, ko bodo otroci že v postelji in boste imeli vsaj 15 min časa jo ponovno vzemite v roke in izvedite naslednje korake.

  • Zaprite oči in si zamislite kako bi bilo, če bi imeli to punčko/ fantka pred seboj in ga gledali v oči. Kako izgleda? Kakšne so njene/njegove oči? Kaj pripovedujejo?

Bodite pozorni katere senzacije se pojavijo v vašem telesu…

  • Predstavljajte si, da sedaj to malo punčko/ fantka vzamete v naročje…Zamislite si, da je tako blizu vas, da lahko povohate njene/ njegove laske…se jih celo z nežnostjo dotaknete in ji/mu s svojo prisotnostjo zagotovite, da je na varnem.
  • Zapišite (vsaj 5 stavkov) kaj bi temu otročku rekli.
  • Preberite na glas kar ste zapisali.
  • Sedaj si predstavljajte, da vam ta fanek/punčka spregovori.

Kaj vam želi povedati?

  • Kaj si želi danes ta deklica/ deček od vas?
  • Ji/mu lahko to podarite?

Lahko se zgodi, da bo otroček ob prvem stiku še nekoliko prestrašen in nezaupljiv, ter bo potreboval več časa in takšnih priložnosti. Zato bodite kar se da nežni in potrpežljivi z njim.

Želim vam ljubeče srečanje in da bi bilo v vašem naročju bilo z vsakim dnevom več prostora za to malo bitjece, ki tako zelo hrepeni po pozornosti in ljubezni.

 

Tjaša Šuštar

Tjaša Šuštar

Sem magistrica zakonskih in družinskih študij, z zaključenim podiplomskim študijem iz izpopolnjevana iz zakonske in družinske terapije, ter porodna in poporodna doula.

Svojo terapevtsko pot sem pričela kot stažiska na Frančiškanskem družinskem ištitutu v Ljubljani, nato pa jo nadaljevala v Santiagu de Chile, kamor me je popeljala ljubezen. Tu sem sprva delala kot svetovalna delavka v šoli za socialno ogrožene otroke, nato pa sem se posvetila izključno terapevtskemu delu in spremljanju mamic in očkov v enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca.

Danes v vlogi terpevtke delujem na obeh kontinentih in za Slovenijo izvajam online individualne, partnerske in družinske terapije, pa tudi delavnice in predavanja za ženske in starše (v slovenskem in španskem jeziku). Sem strokovna sodelavka inštituta Vita Bona ter ena izmed administratorjev v skupini Sočutno partnerstvo in Sočutno varstvo otrok.

Tematike, s katerimi kot terapevtka največ srečujem in so najbližje mojemu srcu so stiske, ki se ženskam prebujajo v času nosečnosti in v poporodnem obdobju, travmatična izkušnja poroda in/ali izkušnja spolne zlorabe v otroštvu ter njen vpliv na materinstvo (kar sem raziskovala tudi v svoji magistrski nalogi). Iz perinatalne psihologije in duševnega zdravja se tudi nadalje specializiram.

Želim si, da nobena ženska, ki doživlja stiske v tako ranljivem obdobju kot je nosečnost, porod in poporodno obdobje, ne bi ostala sama, temveč bi prejela oporo, ki jo potrebuje in si jo zasluži.
Tjaša Šuštar

Latest posts by Tjaša Šuštar (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Tjaša Šuštar

Tjaša Šuštar

Sem magistrica zakonskih in družinskih študij, z zaključenim podiplomskim študijem iz izpopolnjevana iz zakonske in družinske terapije, ter porodna in poporodna doula. Svojo terapevtsko pot sem pričela kot stažiska na Frančiškanskem družinskem ištitutu v Ljubljani, nato pa jo nadaljevala v Santiagu de Chile, kamor me je popeljala ljubezen. Tu sem sprva delala kot svetovalna delavka v šoli za socialno ogrožene otroke, nato pa sem se posvetila izključno terapevtskemu delu in spremljanju mamic in očkov v enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca. Danes v vlogi terpevtke delujem na obeh kontinentih in za Slovenijo izvajam online individualne, partnerske in družinske terapije, pa tudi delavnice in predavanja za ženske in starše (v slovenskem in španskem jeziku). Sem strokovna sodelavka inštituta Vita Bona ter ena izmed administratorjev v skupini Sočutno partnerstvo in Sočutno varstvo otrok. Tematike, s katerimi kot terapevtka največ srečujem in so najbližje mojemu srcu so stiske, ki se ženskam prebujajo v času nosečnosti in v poporodnem obdobju, travmatična izkušnja poroda in/ali izkušnja spolne zlorabe v otroštvu ter njen vpliv na materinstvo (kar sem raziskovala tudi v svoji magistrski nalogi). Iz perinatalne psihologije in duševnega zdravja se tudi nadalje specializiram. Želim si, da nobena ženska, ki doživlja stiske v tako ranljivem obdobju kot je nosečnost, porod in poporodno obdobje, ne bi ostala sama, temveč bi prejela oporo, ki jo potrebuje in si jo zasluži.

Dodaj odgovor