Pot iz nezavednega v zavestno partnerstvo

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Nezavedni partnerski odnos

Velikokrat se ženske in tudi moški vprašajo, kaj lahko še naredijo v partnerskem odnosu, da bi se bolj povezala in manj prepirala. Pogosto rešitev za to iščemo v spremembah drugega – v tem tednu pa bomo spoznali katere korake lahko naredimo sami pri sebi, da tako aktiviramo tudi partnerja.

V prispevku vam bom predstavila kako izgleda nezavedni partnerski odnos, kakšna je moja vloga v partnerskem odnosu,  3 stvari, ki jih lahko narediš, da se bolj povežeš s partnerjem in kako postati bolj zavesten partner/partnerka.

Kako izgleda nezavedni partnerski odnos?

Nezavedni partnerski odnos je pogosto poln avtomatskih odzivov, ki nas kljub težnji po bližini, pogosto (nezavedno) le še bolj oddaljujejo drug od drugega. Nezavednost v tem primeru pomeni to, da se znotraj odnosa odzivamo in delujemo iz lastnih čustvenih ran, izkušenj iz otroštva, naučenih vzorcev, ipd. Kakšne so karakteristike partnerjev v nezavednem partnerskem odnosu?

  1. Partner verjame, da lahko drugega preoblikuje in da lahko le z njegovo pomočjo uspe predelati svoje boleče rane, vzorce …
  2. Partner meni, da imajo trenutni izzivi v partnerskem odnosu vzrok samo zaradi trenutnega odnosa. Ne zmore povezati preteklih izkušenj z današnjimi izzivi.
  3. Partner čuti, da je vzrok za prepir oziroma konflikte v partnerskem odnosu vedno na drugi strani in ne uvidi svoje vloge ter odgovornosti pri vzpostavljanju drugačne komunikacije, intimnosti ali partnerskega odnosa na sploh.
  4. Partner verjame, da ga drugi razume, pozna njegove misli in zato predvideva, da je drugemu točno jasno zakaj prihaja do nekih izzivov, kaj točno od čuti ob tem … Ker na drugi strani ni razumevanja, se počuti izdanega, nerazumljenega, vendar svojih čustev, misli s svojim partnerjem ne deli.
  5. Partner verjame, da je njegova izkušnja drugačna in pomembnejša od izkušnje drugega.
  6. Partner izhaja v odnosu iz sebe in svojega doživljanja, zato verjame, da ima vedno prav.
  7. Partner meni, da ima vsak v odnosu svojo vlogo, ki je že družbeno (ali osebno na podlagi izkušenj) naprej točno določena.
  8. Partner verjame, da ima drugi enake informacije o nekem dogodku, situaciji, kot on sam.
  9. Partner odnos z drugim primerja z ostalimi in verjame, da so vsi srečni, ne vidi pa stisk ali izzivov drugih.

Se najdete v kateri od zgornjih točk?

Zaupanje je poleg drugih vrednot eno od temeljev dobrega partnerskega odnosa, ki nam omogoča tudi rast. Menite, da se zaupanje lahko povrne po tem, ko nas nekdo prizadene?

Zakaj daješ?

Ljudje pogosto, ko nekaj damo, nekaj tudi pričakujemo v zameno. V partnerskih odnosih se tako ustvarijo napetosti, saj včasih pričakujemo, da nam bo partner vrnil uslugo tako, da bo izpolnil naša pričakovanja. Sigurno je v vsakem odnosu pričakovan vložek v odnos z obeh strani. Vendar je drugače, ko nekaj storimo zato, ker v tem uživamo, ali pa če to naredimo zgolj zato, da bi dobili nazaj potrditev, poljub, pozornost, lahko celo ljubezen. V takih »dajanjih« se hitro potem zapletemo v to, da nas zabolijo naša pričakovanja ali pa neupoštevanje naših meja s strani drugih. Pogosto pretirano dajanje z izključnim namenom, da bi nas drugi imel rad (in ne zato, da bi drugemu pokazali, da ga imamo radi), vodi v toksične, soodvisniške odnose. Zato vas danes sprašujem – zakaj dajete? Lahko gre tu za objeme, ljubezen, za materialne dobrine ali pa za stvari, ki jih naredite za svoje ljubljene.

Dajete to drugim zato, da bi dobili kaj v zameno ali gre za iskreno dejanje iz ljubezni? Ali kdaj date več, kot bi si želeli dati, in ne veste kako postaviti mejo drugim ali sebi ob tem? ❤

Kakšna je moja vloga v partnerskem odnosu?

Pogosto, ko pričnemo pogovor na temo partnerstva, ljudje pričnejo z obtoževanji, primerjanji, minimaliziranjem,…
Zato vas danes povabim k temu, da premislite pri sebi – kakšna je vaša vloga v partnerskem odnosu? Kaj naredite vsak dan, da bi bila s partnerjem/partnerko bolj povezana? In kaj bi še lahko storili? Kolikokrat izrazite hvaležnost tudi za tiste majhne stvari?
.
Samorefleksija nam lahko poda uvid v to kar smo in v tisto kar si še želimo. Lahko k temu v pogovoru povabite tudi vašega partnerja/partnerko.

Stvari, ki jih lahko narediš, da se bolj povežeš s partnerjem; 3 vaje, ki vodijo v večji povezanosti:

  1. Sta že kdaj slišala za 36 vprašanj, zaradi katerih se tudi neznanci lahko povežejo, celo zaljubijo? Vprašanja in sam potek vaje je razvila ekipa, ki sta jo vodila dva psihologa, mož in žena, Elaine in Arthur Aron. Vaja je sestavljena tako, da pričneta z bolj splošnimi vprašanji in kasneje se le-ti stopnjujejo, postajajo bolj osebni in povezujoči. Vajo z vprašanji lahko najdeta tukaj: http://36questionsinlove.com/
    (so v angleščini)
  2. Kolikokrat se zares gledata iz oči v oči? Pogosto pari, ko se jim reče naj se pogledajo, ne zdržijo dolgo tako, da si zrejo v oči. Mogoče vas bo presenetilo, vendar je zrenje v oči ena od enostavnejših vaj za povečanje intimnosti in povezanosti. Vzemita si 10 minut za to vajo, vmes pa ni dovoljeno govoriti. Videla bosta kako je na začetku čudno, smešno si samo gledati v oči. Poskusita se pomiriti, lahko celo posnemata ritem dihanja drug drugega medtem, ko se gledata. Vajo lahko izvajata vsak dan ali pa redkeje – kakor vama odgovarja.
  3. Karaoke – ja, tudi to vaju lahko poveže. Mogoče je glede na zgornja dva predloga ta malo bolj »out of the box« pa vendar. V tem času, ko je ogromno strahu, napetosti, omejevanja, si vzemita čas in stopita izven svojih okvirjev. Pripravita si zvočnik, mikrofon ali dva, in začnita. Na list papirja napišita vsak 10 predlogov za pesmi – od tistih, ki vaju ponesejo v mladost, do tistih, ki so za vaju nekaj posebnega. Teh dvajset predlogov nato razrežita na manjše trakce, le te pa zložita in jih dajta v posodico. Nato vsak izžreba pesem, ki jo bo zapel. Naj se zabavni, sproščeni trenutki v dvoje pričnejo.
Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Klavdija Slapar

Sem mama dveh otrok, študentka Zakonskih in družinskih študij in diplomirana babica. Odkar sem prvič stopila v stik z nosečnicami, porodnicami in družinami nasploh, izvajam razna predavanja, šole za starše, skupine za mamice, svetovanja za nosečnice s partnerji ter za starše, ki se soočajo predvsem z izzivi zgodnjega poporodnega obdobja, ipd. Sem ena izmed administratork Facebook skupine Sočutno partnerstvo, kjer v skupini odgovarjam na anonimna vprašanja članov. Poleg tega sodelujem tudi pri projektu Sočutno varstvo otrok. Moj osnovni interes je ozaveščanje, raziskovanje in svetovanje na področju spolnih zlorab, predvsem v povezavi z obporodno oskrbo ter prenatalnim in postnatalnim obdobjem. Prav tako iz teh področij pripravljam tudi magistrsko nalogo, saj menim, da je miren in sočuten začetek življenja nekaj kar si zaslužijo vsi otroci kot tudi starši, ki se ob rojstvu otroka soočajo z različnimi izzivi ter lastnimi ranami iz otroštva.

Dodaj odgovor