Zaznavajmo več, da bi občutili več; razvojne naloge v prvem letu dojenčka

Ta prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Piše Andreja Semolič

Kako vemo kaj zaznavamo in ob tem čutimo? Koliko smo zvedavi, da raziščemo čutenje, kako z neko situacijo delujemo in kakšne možnosti zaznavanja še imamo, ker so nam dana v večji širini, kot to koristimo?

Izhodišče

Čutenje ni ločeno od premika. Čutimo zgolj in šele, ko se zgodi najmanjši premik. Lahko se urimo v zaznavanju najmanjše spremembe težišča, ki jo povzročata že širjenje in stiskanje pljuč ob vdihu in izdihu.

Dejstvo

Bolj, ko pozorno in umirjeno zaznavamo, več občutij doživimo, odkrijemo in lahko razumemo. V teh smereh ljudje dvigujejo svojo čuječnost, zavedanje … O tem govori tudi Webber-Fehnerjev zakon.

Misel, ki jo premlevamo v glavi, je prav tako plod doživetih občutij, nastalih ob spremenjeni masi, ki jo zaznavamo in smo jo kot ljudje sposobni zaznavati v širšem polju, kot le z opisanimi petimi čutili. Danes vemo, da je teh čutil neprimerno več. Koliko si dovolimo odpreti razumevanje širšega od poznanega, je interes, volja, zvedavost in občutek varnosti znotraj posameznika.

Prav tako izrečeno besedo skonstruiramo skozi premikanje. Premakniti potrebujemo od raztega pljuč, prsne votline, reber, do čeljusti in jezika.

Kako naredimo ta premik, je to plod naših izkušenj o doživljanju sveta. Le ta pa se začne zelo intenzivno, ko se rodimo.

Zaznavna pot

Prav ta hip se lahko umirite in zaznavajte zvedavo, kakšna je napetost v vaših čeljustih. Kako spodnja čeljust pritiska? Kam vleče ličnica? Vzemite si minuto in razjasnite, kako spoznate, kam vleče ali potiska. Navzgor, navzdol, skupaj, narazen in druge možnosti, ki so samo vaša kombinacija. Kaj ob tem zaznavanju občutite?

Z osredotočenjem na ta predel lahko zaznavamo pomembne razlike, kako delujemo in v kakšnem stanju smo.
Preverite, kako lahko odklonite glavo v eno stran in zaznavajte, kako ličnica spreminja svoje stanje. Lahko pada ali še bolj stiska, želi popuščati, a jo morda nekaj vleče nazaj. Opazujte. Seveda jo lahko z voljo raztegnete, to znamo vsi. Poglobite se podrobneje v zaznavo, kako deluje stanje v vas ob premiku. Kje zmorete čutiti popuščanje. Rahlo napihnite ličnice – nežno in ne maksimalno, zadržite zrak v zaprtih ustih, dihajte počasi in  prenesite počasi glavo na drugo stran in se opazujte, kako in koliko dovolite da pada ličnica, čeljust in morda še kaj.

Kje so te vaše meje, koliko dovolite sebi zaznavanja. Koliko vam je zanimivo, zakaj toliko in ne več ali ne manj?
Ko se pričnete tako opazovati, se prepustite procesu zaznavanja, ki sam po sebi začne reguliranje. Če pa želite z aktivnim delom raztegniti in sprostiti razumsko, ne gre in ne gre priti v stik z prepleteno povezavo premika in čutenja. Gre potem za naučen gib, ki z večkratnim ponavljanjem ustvarja postopoma tudi rigidnost in navado, ki nam ne dopusti globlje sprostitve in čutenja samega sebe. Tudi tu gre za prepletenost delovanja (human Doing – human Being).

Poizkusite. Kam se nagibate? Preigravajte misel, da bi naredili drugače. Koliko vas mika narediti drugače in vsakič znova še enkrat drugače?