Dojenje in uvajanje hrane

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.

Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Dojenje in uvajanje hrane

Hrana je energija, ki nas spremlja vse življenje, od spočetja do smrti. S hrano vzpostavljamo zelo osebne odnose. Določeno hrano obožujemo, medtem ko nam neka druga hrana povzroča nelagodje. Včasih gre za telesne odzive, drugič za miselne in čustvene, večkrat pa so odzivi na hrano celostni, saj je tudi človek celovito bitje.

S hrano je povezan naš razvoj. Oralna faza, ko v prvem letu življenja izkušamo in spoznavamo sebe in svet preko ustnih senzacij in vzgibov, tudi ko sprejemamo svojo prvo hrano, materino mleko preko dojenja ali preko nadomestkov dojenja oziroma materinega mleka, ter ko se v drugi polovici prvega leta starosti začnemo spoznavati z drugo hrano, je prva faza psihološkega razvoja! S hrano, ki jo uživa naša mama, pa se spoznavamo že v maternici, ko se okoli 14. tedna razvijejo brbončice za okus. Predispozicija za sladko nam je položena v zibelko že v času, ko bivamo v maternici zato, da nam je okus materinega mleka domač. Narava je vse zelo učinkovito domislila, tudi okuse dojenčkov!

Na odnos do hrane vplivajo odnosi, ki jih doživljamo v ranem otroštvu, ko se vrši intenziven kognitivni in motorični ter psihosocialni razvoj.

Odnos starša do hrane je torej pogojen s čustveno in razvojno doto, ki jo nosi s seboj. Le-ta pa vpliva na odnos do procesa uvajanja hrane pri dojenčkih

Lastna doživljanja hrane

Kako doživljate hrano? Je to za vas užitek ali nujno zlo?
Kaj vam hrana pomeni? Veselje ob skupnem družinskem obedu? Uteha, ko ste žalostni?
Kako ste hrano doživljali v otroštvu?

Kako ste uvajali hrano svojim dojenčkom

Najprej smo malo analizirali nas same, sedaj pa bi pogledali, kako hranimo svoje otroke. Tisti, ki imate izkušnje (morda celo z več otroki in različnimi načini uvajanja hrane), srčno povabljeni, da delite svoje izkušnje kako ste uvajali hrano svojim dojenčkom:

  • Koliko so bili stari ob začetku uvajanja?
  • Kaj je bila prva hrana?
  • Kakšna so bila priporočila pediatra ali patronažne glede uvajanja hrane?

Pri prvih dveh sem jaz uvajala hrano tako, da sem najprej ponujala zelenjavo, potem sadje, pa potem meso in žita. Hrano sem na začetku spasirala ali pretlačila, potem pa postopoma prešla na to, da sta se otroka sama hranila. Pri tretjem otroku sem spoznala baby led weaning prakso hranjenja, ko se otrok že od začetka hrani sam in sem začela nekje okoli 7.-8. meseca prakticirati ta način (prej ga nisem poznala). Super se je obneslo!! Otrok prijema in nosi v usta hrano sam, kosi hrane so dovolj mehki, da lahko zgrize tudi, če še nima zob. Kdo od vas pozna to metodo? Kako se vam zdi?

Dojenje in obroki hrane

Veliko je vprašanj glede kombiniranja dojenja in uvajanja hrane, ko oba procesa potekata zelo tesno prepletena eden z drugim:
  • Ali moram črpati svoje mleko za kašice?
  • Moram zamenjati eno dojenje za en obrok?
  • Se mora dojenje nujno zmanjšati, ko uvedemo obroke hrane?
  • Ali lahko otroka dojim pred ali med obrokom hrane, če pokaže interes?
In številna podobna vprašanja vas ponavadi zanimajo. Kako gledate na to izkušene mamice, ki ste že šle čez uvajanje hrane? Kakšna so vaše izkušnje?

Dojenje niso obroki hrane. Dojenje je celosten proces, preko katerega otrok dobiva seveda tudi hrano. A dobiva tudi sestavine za izgradnjo imunskega in prebavnega sistema, genetski material itd. Preko dojenja se otrok tudi umirja in sprošča. Dojenje se morda ne bo zmanjšalo samo od sebe, ko uvedemo hrano. Veliko dojenčkov se doji na nekaj ur tudi, ko je uvedenih že večina obrokov hrane. Kaj torej pričakovati od svojega dojenčka in od dojenja? Pričakujte nepričakovano, bi lahko rekla. V času uvajanja hrane se dojenje lahko zmanjša, lahko pa se tudi poveča. Dojenje otroku pomaga pri prebavi hrane, saj mleko vsebuje blagodejne sestavine, ki zelo dobro vplivajo na prebavni sistem. Pogosto tudi opazimo, da otroček za nekaj dni zavrne hrano in se želi samo dojiti. Ste to morda izkusile tiste mamice, ki ste že uvajale hrano? To je povsem normalno in tudi iz tega vidika ni potrebno ukinjati prehitro dojenja, saj se rado zgodi, da otroček za nekaj časa zavrne hrano in se želi več dojiti. Če dojenje prehitro ukinemo, imamo v takšnem primeru lahko izziv s količino mleka ali celo s tem, da otrok zavrne tudi dojenje.

V času, ko začnemo uvajati hrano, lahko intenzivno začnejo izraščati zobje. Ob tem lahko otrok zavrača hrano, včasih tudi dojenje. Pomaga nežno vztrajanje, dojenje v polsnu in potem, ko izraste zob, nadaljujemo z uvajanjem hrane na otrokovo pobudo.

Mleka za kašice vam ni potrebno črpati, saj otrok vaše mleko dobiva z dojenjem in če dojite, kadar otrok to rabi, ga dobiva tudi povsem dovolj. Zakaj prihaja do takšnih priporočil, bo zame vedno uganka, edina smiselna razlaga pa bi bila, da gre za nepoznavanje dojenja.

Torej, vso hrano lahko pripravimo na vodi ali sopari, po BLW metodi lahko hrano tudi pečemo. Ko otrok rabi, pa ga pač podojimo, naj bo pred ali med obrokom hrane ali po obroku. Hrane vam ni treba nujno ponujati v obliki pasiranih kašic. Hrano lahko pretlačite ali pa ponujate v obliki ustrezno velikih in ustrezno čvrsto-mehkih kosov. Bi želele izvedeti več o BLW (baby led weaning) praksi? O tej metodi lahko več preberete tukaj >>>

Ocena:
[Skupaj: 0 povprečno: 0]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor