Obdobje po porodu je lahko za mamico težka izkušnja

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Piše mag. Radmila Pavlovič Blatnik

Ves čas nosečnosti se pripravljamo samo na eno stvar, na prihod našega malčka oz. na porod. Ukvarjamo se seveda tudi s razvojem otroka v našem telesu, z našim počutjem in s pripravami na porod, ki pa je v primeru, da smo prvič noseče, samo medla predstava o nečem, kar ne poznamo.

Priprave na poporodno obdobje

Na poporodno obdobje pa se ponavadi pripravljamo, če smo seveda prvič mamice, večinoma z pripravo oblekic, posteljic, vozičkov, preberemo še kakšen članek v reviji o zobkih ali krčih, pokukamo v kakšen voziček ali pogledamo za živahnim 18 mesečnikom, ki ga lovi mamica po parku. Lahko, da si tudi marsikaj obljubimo glede našega otroka, sprejmemo par pravil, kako bomo ravnali z otrokom, da ne bo razvajen, razmišljamo o tem, koliko časa ga bomo dojile, kakšno hrano mu bomo dajali in kam ga bomo vse peljali. Seveda razmišljamo o radostih poporodnega obdobja, saj zato smo se tudi odločili za otroka in se ga iskreno veselimo. Zavedamo se tudi, sicer bolj nedoločno, da ne bo verjetno vse tako enostavno kot pričakujemo, da bodo seveda kakšne neprespane noči, a to bomo enostavno potrpeli, si mislimo.

Izkušnje poporodnega obdobja

Poporodno obdobje je seveda močnejša izkušnja, kakor porod sam, v smislu, da nas običajno bolj preseneti poporodno obdobje, kot sam porod. Porod je sicer intenzivna, vendar kratka izkušnja, ki lahko pusti dobre ali slabe občutke glede samega poteka, poporodno obdobje pa je ravno tako intenzivno, a dolgo obdobje, ki ne mine niti po 12 ali 24 urah, kakor porod.

Pomembno drugačno je pričakovanje staršev, ki že imajo enega otroka. Že sama nosečnost je po prvi vedno manj posebna izkušnja, tudi priprave na porod in pričakovanja so bolj jasna, čeprav sta lahko izkušnji nosečnosti in poroda tudi težji in bolj komplicirani kot predhodne.

Izkušnje poporodnega obdobja so seveda lahko tudi zelo različne, saj so otroci glede na svoje zdravstveno stanje in tudi psihološke značilnosti čisto drugačni in morda bolj zahtevni kot prvi. Drugič in seveda še nadalje so starši razbremenjeni občutkov negotovosti, ki se sicer pojavijo v začetku poporodnega obdobja v zvezi z skoraj vsemi zadevami v zvezi z otroci, ko prvič postanemo starši.

Pri privajanju na prvo poporodno obdobje z otrokom, pa čisto malo pripomorejo daljše izkušnje bivanja z majhnim otrokom – brat, sestrična, otroci prijateljev, pa seveda delo z majhnimi otroci – varuške, zdravniki, ipd., vendar je izkušnja z lastnim otrokom seveda povsem drugačna, predvsem zaradi odgovornosti, ki jo kot starši prevzamemo.
Zakaj pravzaprav tolikšna pozornost na poporodno obdobje, bo prav vsem mamicam jasno šele, ko bodo že rodile in bodo imele prve izkušnje materinstva.

Pred lastno izkušnjo, poporodnega obdobja ne moremo razumeti

Moje lastne izkušnje kot mamica in vodja delavnic v pred in poporodnem obdobju namreč kažejo, da nosečnice in njihovi partnerji, ki prvič pričakujejo otroka, ne morejo zares razumeti, dojeti in sprejeti izzivov poporodnega obdobja. Zato pravzaprav priporočam, da ob branju tega prispevka nosečnice snov preberejo, vendar se ji natančneje posvetijo šele po porodu, saj bodo šele takrat lahko bolj razumele, o čem pišem.

Na tem mestu bom skušala prikazat vso barvitost položaja v katerem se mamice znajdejo zelo hitro po porodu. Torej pisala bom predvsem o čustvenih stanjih, občutkih in dilemah, v katere se lahko ujame mati že v času nosečnosti, kmalu po porodu in tudi še v obdobju zgodnjega materinstva, s poudarkom na senčnih straneh in izzivom zgodnjega obdobja z dojenčkom. Obporodne stiske bomo odgrnili, jih osvetlili in razkrili, tako da se mamice v svojih izzivih ne bodo počutile več osamljene.

Oblike obporodnih stisk

Uradni zdravstveni podatki glede na primerljive raziskave iz tujine navajajo naslednjo razdelitev stisk.

Poporodna otožnost

Prvo skupino stisk imenujemo s skupnim izrazom poporodna otožnost, ta se pojavi drugi ali tretji dan po porodu, traja pa največ sedem dni. V Sloveniji je po ocenah okoli 14.000 žensk na leto, ki izkusijo to najblažjo obliko stiske. Znaki lahko vključujejo spremembe razpoloženja, žalost, jokavost, posameznica lahko občuti tesnobo ali je zelo razdražljiva.

Poporodna depresija

Drugo obliko obporodnih stisk imenujemo poporodna depresija. Na podlagi primerljivih raziskav ocenjujejo, da poporodno depresijo doživlja od 1.800 do 3.600 žensk na leto v Sloveniji. Poporodna depresija je bolezen, ki (pogosto) zahteva psihiatrično zdravljenje. Znaki se pojavijo kasneje kot znaki poporodne otožnosti, največkrat v prvih treh mesecih po porodu. Osnovni kazalec poporodne depresije je slabo razpoloženje, izguba interesa in sposobnosti doživljanja veselja večji del dneva. Pojavijo se tudi težave na področjih hranjenja, spolnosti, spanja in splošne energije.

Poporodna psihoza

Tretjo obliko stisk imenujemo poporodna psihoza, prizadene pa eno ali dve ženski od tisočih, kar pomeni, da hudo stisko doživi 18 do 36 žensk na leto v Sloveniji. Poporodna psihoza je redko, a zelo resno stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč, njeno zdravljenje je učinkovito.
10 letne izkušnje na svetovalnem telefonu in forumu za obporodne stiske v Sloveniji pa kažejo na to, da je večina obpodornih stisk primerljiva z poporodna otožnostjo, le da traja dlje in je milejša od poporodne depresije in se lahko pojavi tudi kasneje. Se pa stiske dogajajo mamicam tudi v času nosečnosti, ponavadi v začetku ali proti koncu nosečnosti. Mnoge manjše stiske lahko kmalu preidejo, tudi s podporo domačih, strokovno podporo oz. z razgovorom in/ali z povezovanjem z drugimi mamicami, kjer si delijo izkušnje in moč.

Razlogi za poporodne stiske

Zapostavljanje skrbi zase

V poporodnem obdobju je veliko mamic tako preplavljenih z otrokom, da ne opazijo, da so zapostavile skrb zase in za svoje najnujnejše potrebe. To je lahko eden od ključnih razlogov, da do stisk prihaja.

Pretirana kritičnost do sebe

Drugi razlog za stisko je občutek, da svojega otroka ne čutijo in se ne morejo z njim takoj povezati, zato so zelo kritične do sebe kot matere. V tem sodobnem idealiziranem svetu, kjer vlada diktat učinkovitosti, potrošništva in seveda srečnega materinstva oz. starševstva, enostavno ni prostora, da bi ženske izpovedovale svoje stiske.

V revijah in medijih se najpogosteje prikazuje idealizirana slika obporodnega odbobja, le občasno smo bili informirani o »poporodni depresiji«, ali drugih »boleznih«. Torej črno beli svet. Na tem mestu pa želimo popraviti to napako in govorimo o vseh možnih izzivih, ki matere in starše lahko doletijo v obdobju nosečnosti in zgodnjega materinstva.

Dobro je da stisko odstremo, se je zavedamo in jo začnemo reševati čim prej, sicer se v samoti veča in postaja »psihiatrična bolezen«. Če se stiske prepozno lotimo, je neizogibno psihiatrično zdravljenje, torej zdravila ali v skrajni situaciji tudi hospitalizacija.

Mamice pa zelo pogosto same dobro vedo, kaj jim je storiti, kaj je rešitev stiske, vendar ne zmorejo same in je pogosto nujen posvet s zaupno modro in ljubečo žensko in/ali strokovnjakinjo/strokovnjakom. Čustvena občutljivost mamice in otrokova nemoč in odvisnost držijo mamico v precepu, da sama težko naredi korak iz stiske. Poiskati je potrebno pomoč in tu lahko veliko naredijo tudi svojci, ki poiščejo podporo.

Odgovorno starševstvo

Odgovorno starševstvo

V FB skupini Odgovorno starševstvo vam je vsak teden na razpolago strokovnjak s svojo temo. Več o ekipi strokovnjakov in najavljenih temah poglejte na strani Odgovorno starševstvo.
Odgovorno starševstvo
Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor