Najpogostejše napake, ki jih starši delamo, ko gre za spanje otrok

Če imate težave z uspavanjem svojega dojenčka čez dan ali ponoči, preverite, če morda delate kakšno od običajnih napak staršev in se je poskušajte izogniti. Poglejmo najpogostejše napake, ki jih delajo starši, ko gre za spanje njihovih dojenčkov.

Najpogostejše napake, ki jih starši delamo, ko gre za spanje otrok

Preskakovanje rutine pred spanjem

Večina nas ne uspe zaspati takoj, ko se uležemo, tako tudi dojenček ne. Zato je potrebno še pravočasno izvesti običajne predpriprave. Se pravi, uro pred tem, ko ste navadili otroka na spanje, začnite z zastiranjem zaves, zatemnitvijo luči, pripravami na hranjenje ali branje pravljice. Tudi topla kopel in umirjena pesmica bosta pomagali.

Ignoriranje dojenčkovih signalov, ki govorijo, da je zaspan

Dojenčki pošiljajo jasne signale, da so utrujeni in da potrebujejo spanec. Nekateri znaki, da je dojenček zaspan, so: mencanje oči, zehanje, upočasnjenost gibov, razdražljivost na hrup ter izguba zanimanja za ljudi in igro.

Če zamudite čas, ko vaš dojenček naravno potrebuje spanec, njegovo telo ne bo začelo izločevati hormona melatonina, ki pomirja. Nasprotno, njegove nadledvične žleze bodo izločevale kortizol, hormon, ki je povezan s stresom, ki dodatno stimulira dojenčka in ga dela “nervoznega”.

Rutina je za vašega malčka pomembna. Če ne uspete razbrati signalov, da je otrok zaspan, strokovnjaki svetujejo, da takrat, ko mislite, da se približuje čas za spanje, otroka odnesete v mirno in blago osvetljeno sobo. Dojenčkovi signali zaspanosti se bodo začeli kmalu pojavljati.

Če se dojenček vseeno znervira zaradi utrujenosti, ga umaknite od dogajanja, odnesite ga na mirno mesto in vložite nekaj več časa kot običajno, da ga uspavate.

Zibanje, sprehajanje, prepevanje …

Ko se dojenček prebudi ob treh ponoči, so starši pripravljeni narediti vse, da bi dojenček zaspal nazaj. To običajno vključuje zibanje, sprehajanje, prepevanje, masiranje hrbta …

“Te aktivnosti niso negativne in niso slabe, a sčasoma postanejo težava, ker v dojenčkovih možganih postanejo navade, brez katerih ne more ponovno zaspati,” pojasnjuje Kim West, avtorica knjige “The Sleep Lady’s Good Night, Sleep Tight”. Če boste sledili tem navadam, ne pustite otroka, da medtem zaspi. Pomembno je, da dojenčka že od šestega do osmega meseca življenja dajete v posteljo, ko je zaspan, a buden, da bi se lahko sam naučil potolažiti in nazaj zaspati vsakič, ko se prebudi.

Prezgoden prehod iz posteljice v veliko posteljo

To je klasična starševska napaka. Strokovnjaki svetujejo, da dojenčka ne prestavljate iz posteljice, vse dokler sam ne more priti iz nje. V tem primeru obstaja nevarnost za poškodbe, zato je prestavljanje v posteljo nujno. To se zgodi približno pri dveh letih.

Obstajata dve metodi prehoda v posteljo – prva je enostavno odstranitev posteljice in postavitev postelje na isto mesto. Vseeno pa morate zagotoviti, da je na postelji zaščitna ograja na vseh straneh. Druga možnost je postopna zamenjava, oziroma spuščanje ograjice posteljice in simuliranje postelje. Dobro je, da okoli postelje položite dovolj blazin, če slučajno dojenček pade iz njre.

Če imate v sobi prostor tako za posteljo kot tudi za posteljico, jih postavite skupaj in postopoma navajajte dojenčka na posteljo, recimo, berite mu pravljice, medtem ko leži v postelji ali npa aj čez dan spi v njej, da bi se nanjo navadil.

V vsakem primeru otroku pojasnite, kako naj sam spleza iz postelje, če bi to naredil sredi noči in zavarujte sobo tako, da vas ne bo skrbelo, da bi se kam udaril.

Ves ta proces lahko naredite zabaven, tako da dovolite otroku, da izbira barvo nove posteljnine, nikar pa ne spite z njim v novi postelji.

Puščanje dojenčka, da spi kjerkoli

Nihče ne želi biti suženj dojenčkovih spalnih navad, vendar je dejstvo, da otrokovo dremanje v vozičku, avtosedežu ali v stolu za hranjenje ne zagotavlja dovolj kvalitetnega spanca. Kakršnokoli gibanje ohranja možgane v stanju raglega spanja, tako da otrok ne uspe utoniti v globok spanec in se ustrezno spočiti.

Za razvijanje dobrih navad spanja bi moral dojenček spati v znanem okolju, na mestu, kjer običajno spi vsak dan. Seveda se to pravilo lahko v posameznih primerih krši, vendar je pomembno, da večino časa dojenček spi na prostoru, ki je za to predviden.

Če greste zvečer ven, pojasnite osebi, ki bo pazila na vašega dojenčka, kakšne vse so njegove navade.

Puščanje dojenčka, da ostane dolgo buden

Nekateri starši upajo, da če pustijo dojenčke dlje budnega, bodo tudi naslednje jutro dlje spali. Na žalost pa to ne deluje tako. Njihova notranja ura je močna sila, ki prebudi otroke vsako jutro približno ob isti uri, ne glede na to, kdaj gredo spat. Zato starši, če pustite otroka zvečer, da ostane dolgo buden, boste samo povzročili, da bo drugi dan utrujen. Namesto takšnih eksperimentov se potrudite, da imajo vaši otroci vsako noč od 10 do 11 ur spanja.

Če je vaš otrok vstal prezgodaj, na primer, pred šesto uro zjutraj, je to najverjetneje znak, da je šel prepozno spat, zato ga naslednji večer dajte spat pol ure ali uro prej.

Preberite tudi: Koliko časa naj bi otroci spali.

Mamica in očka sta na različnih bregovih

Starša morata biti enotna, ko gre za izboljšanje otrokovega spanja. Dogovoriti se morata o načinu, ki ga bosta uporabljala, in se ga dosledno držati. To še posebej velja za čas, kdaj bo dojenček hodil spat in način uspavanja.

Potrpežljivost, potrpežljivost, potrpežljivost

Ne pričakujte, da bo način, s katerim želite izboljšati otrokovo spanje, hitro prinesel rezultate. Prav tako ne mislite, da se bodo stvari same od sebe spremenile in da je treba samo “prebroditi” določeno obdobje nespanja.

Linda DiProperzio/parents.com

Ocena:
[Skupaj: 41 povprečno: 4.2]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor