Neprijetna čustva, ki jih lahko sproži dojenje

Odgovorno starševstvoTa prispevek je del projekta Odgovorno starševstvo.
Povezava do predstavitve >>> Odgovorno starševstvo
Povezava do FB skupine >>> FB skupina Odgovorno starševstvo

Neprijetna čustva, ki jih lahko sproži dojenje

Piše Aleksandra Brlan, svetovalka za dojenje

Dojenje je na splošno lepa in topla povezava med otrokom in mamo, sploh, če poteka brez večjih težav. Najpogostejše so začetne težave, ko ne vemo, ali otrok dobiva dovolj mleka, ob pojavu bolečih bradavic, zamašenih mlečnih vodov, pri otroku pa kolik in neutolažljivega joka itd. Ko se te težave uredijo, dojenje spet lahko postane prijetno.

V določenih primerih pa lahko sam akt dojenja, torej sesanja, v materi sproži neprijetna čustva. O tem ni veliko znanstvene in strokovne literature, ker je področje še precej neraziskano in zato tudi strokovnjaki pogosto ne vedo, o čem tarnajo matere. Mame pa namreč zelo jasno vedo, kdaj se občutki pojavijo in kdaj minejo, ne vedo pa, kako si pomagati.

Matere lahko občutijo jezo, bes, tudi neprijetno telesno vznemirjenje, razdražljiv občutek na /v koži itd. Ta naval traja samo toliko časa, dokler se otrok doji. Ti občutki se pogosto pojavijo pri dojenju starejših otrok, ob izcejalnem refleksu ali v fazi intenzivnega materinstva, ko smo z otrokom v stalnem tesnem telesnem stiku.

Tri oblike neprijetnih čustev, ki jih sproži dojenje

Averzivna čustvena stanja med dojenjem (AČSD)

O averzivnih čustvenih stanjih med dojenjem govorimo, kadar se med samim aktom dojenja pojavijo jeza, bes, vznemirjenje in razdražljivost, celo gnus, pogost pojav je tudi srbečica (2, 6). Mati te občutke doživlja predvsem v odnosu do sebe in ne do otroka. Te občutke pogosto spremljajo še močna potreba po tem, da bi otroka nemudoma odstavili od dojke in zbežali stran, občutek ujetosti, želja po tem, da bi otroka uščipnili in občutek velikega pritiska zaradi telesnega stika. Ko ti občutki preidejo, se lahko pojavita sram in obžalovanje zaradi negativnih občutkov, ki se pojavijo na začetku).

Izkušnje kažejo, da se z AČSD matere srečajo predvsem pri dojenju malčkov v času nove nosečnosti in pri tandemskem dojenju različno starih otrok, s tem, da averzijo domnevno sproži dojenje starejšega dojenca in ne novorojenca. Mame opažajo, da se AČSD lahko pojavijo v času ovulacije oziroma menstruacije in hormonskih sprememb, prav tako averzivna čustvena stanja med otrokovim sesanjem lahko doživljajo matere, ki so bile žrtve spolnega nasilja, predvsem, ko dojenec postaja starejši.

Raziskave, ki jih je upoštevala Watkinsonova, pa kažejo na to, da spolne zlorabe v otroštvu nimajo direktne povezave z negativnimi zaznavami dojenja, ki jih obravnava ta članek (AČSD, DIR)). Področje AČSD znanstveno še ni dovolj dobro raziskano, strokovnjaki, ki se srečajo s tem pojavom, pa simptome najpogosteje povežejo z DIR (disforija ob izcejalnem refleksu) in poporodno depresijo, čeprav AČSD ni niti eno niti drugo. Pri AČDS gre namreč za to, da občutki jeze ali besa ter razdraženosti ne minejo, ko se izcejalni refleks konča, tako kot pri DIR, ampak vztrajajo, dokler otrok sesa. Značilno je tudi, da želijo matere, kljub negativnim občutkom, ki se porajajo, z dojenjem nadaljevati. Medtem ko pri depresivnih stanjih občutek in želja po prenehanju dojenja vztrajata (in pogosto tudi prevladata), tudi, ko se akt posameznega podoja in sesanja konča ).

Disforični izcejalni refleks (DIR)

Pri DIR se domnevno zaradi padca dopamina pred in med izcejalnim refleksom pojavi občutek nelagodja in neskladja, kot da stvari niso takšne, kot bi morale biti  . DIR je označen kot nenadna disforija ali nezaželen občutek, ki se pojavi ob izcejalnem refleksu, in ki traja nekaj minut. Po končanem refleksu disforija izgine.

Matere DIR doživljajo kot zelo močne negativne občutke, ki so usmerjeni vase in ne v otroka in sicer se pojavijo kot malodušnost, manjvrednost, brezup in sram, pa tudi kot agresija ali anksioznost, »kot, da padeš v brezno negativnih misli«, kakor je stanje opisala ena od mam. Pojavi se lahko tudi fizični občutek praznine ali neprijetnega vznemirjenja v želodcu. Disforija se zaključi, ko izcejalni refleks preneha delovati in s starostjo otroka izzveni oziroma se zmanjša. DIR ni psihološki odziv na dojenje, ampak je fiziološki refleks in se lahko pojavi tudi pri spontanem izcejalnem refleksu, na primer v začetnem obdobju dojenja, ko že sama misel na otroka ali ura ob kateri se otrok ponavadi doji sproži izcejanje mleka.

DIR torej ni povezan s sesanjem, ampak izključno z izcejalnim refleksom, ki je kot vsak drug refleks nehoten in njegovih učinkov ne moremo ignorirati. Literature s področja DIR ni veliko, zato strokovnjaki, ki delajo z doječimi mamami, pogosto ne prepoznajo pravega problema in simptome DIR neustrezno pripišejo poporodnim depresivnim stanjem. Tekoče raziskave kažejo, da matere, ki doživljajo DIR dojijo redkeje in prej odstavijo otroke od dojke.

Razlika med ADD in DIR

ADD sproži stik dojke z otrokovimi usti in sesanje dojke, medtem ko DIR sproži izcejalni refleks. DIR mine, ko izcejalni refleks neha delovati. ADD lahko traja ves čas sesanja.

Predoziranje telesnega stika

V fazi intenzivnega materinstva, ko je mama sama z dojenčkom ali/in otrokom večji del dneva, ko sta z otrokom med stalnim dojenjem v veliko telesnega stika, se lahko zgodi prenasičenost le-tega. Mame to opisujejo kot nevzdržno potrebo po tem, da se jih nihče več ne bi dotikal. Porajajo se lahko tudi občutki, kot da bi najraje zlezle iz svoje kože. Pojavijo se lahko tudi telesni znaki, kot je notranje ščemenje, srbenje.  Odpor do dotika se lahko pojavlja sočasno z averzivnimi stanji, ki jih občutimo ob otrokovem sesanju, prav tako tudi, ko mati zaznava DIR. Vendar gre pri občutenju predoziranosti s telesnim dotikom predvsem za to, da ga doživljajo matere, ki so večino časa same z otrokom, ne glede na to, ali se otrok doji ali ne.

Mame izkušnje s temi občutki opišejo kot da bi najrajši zlezle iz svoje kože, če bi se jih kdo v tistem trenutku dotaknil. Zato so popoldan, ko se mož vrne iz službe, pogosto odklonilne do objemov in poljubov ter spolnih aktivnosti. Znanstveno in strokovno je to področje slabo raziskano, obstajajo pa številni osebni in strokovni zapisi na osebnih blogih in na portalih, namenjenih materinstvu, kar kaže, da je problem vsaj laično in deloma strokovno opredeljen in da se matere in določeni strokovnjaki, ki delajo z materami, ki te občutke doživljajo, zavedajo specifičnosti tega stanja. Terapevtka Caroline Wagner pravi, da gre pri občutenju predoziranosti dotika za to, da je bila doza dotika, ki jo še lahko toleriramo, dosežena ali presežena. “Touched out” torej ni averzija do dotika, do katere pride zaradi različnih drugih vzrokov, kot so na primer aspergerjev sindrom, dispraksija, pretekle izkušnje s telesnim nasiljem, hafefobija, vplivi zgodnje socializacije itd.

Kako si pomagamo?

Spregovorimo!

Prvi korak pri AČSD, DIR in predoziranostjo z dotikom je vsekakor, da o svojih izzivih spregovorimo. Podporo lahko najdemo pri drugih doječih mamah, ki se soočajo z enakimi ali podobnimi težavami, pridružimo se lahko skupinam za medvrstniško pomoč ali skupinam, ki so namenjene dojenju, starševstvu, materinstvu in delimo svoje izkušnje. Zelo pomirjujoče je namreč, ko spoznamo, da nismo edine z negativnimi občutki med dojenjem.

Obrnemo se lahko tudi na usposobljenega terapevta, ki bo znal prepoznati naše izzive in nam pomagal z ustreznimi ukrepi.

Počitek

Kakor pri vseh izzivih dojenja, je tudi pri AČSD, DIR in PZD počitek pomemben faktor sprostitve in blaženja težav. Mame namreč poročajo, da so simptomi manj intenzivni, če so spočite. Prakticirajte skupno spanje in spite ali počivajte, takrat ko počiva otrok. Gospodinjska opravila organizirajte kar se da časovno učinkovito in izkoristite proste trenutke raje za počitek.

Podpora z naravno hrano

V času intenzivnega materinstva mame večkrat pozabimo nase: premalo pijemo in slabo jemo. Z dobro domačo in sveže pripravljeno hrano, bogato z za zdravje pomembnimi hranili, si lahko na naraven način same pomagamo do boljšega počutja in večje stabilnosti. Jejte več hrane z vitamini B12, D in C in magnezija, matere namreč poročajo, da uživanje le-tega pomaga. Zdrav duh v zdravem telesu!

Zdravo gibanje

Sproščen sprehod v naravi je lahko zelo pomirjujoč. V obdobju intenzivnega materinstva smo lahko izčrpane in bi nam dodatni telesni napori lahko povzročili še večje težave, zato poskrbimo za toliko gibanja, kot ga zmoremo. Gibanje v naravi, stik z drevesi, joga in druge oblike sprostitveno poživljajoče vadbe nam pomagajo do večje uglašenosti uma in telesa.

Čas zase

Zelo pomembno je, da si na vsake toliko vzamemo nekaj časa samo zase. To je lahko obisk frizerja, ali klepet s prijateljico. Na začetku, ko je otrok majhen in se pogosto doji, ta čas zase ne more in ne rabi biti dolg. Lahko se razbremenimo že s tem, ko otroka za dvajset minut predamo partnerju in se v miru stuširamo. Skoraj vedno, ne glede na časovno obremenjenost z družinskimi in materinskimi obveznostmi, lahko najdemo vsaj nekaj časa samo zase. Skupine, kjer se družijo mame s podobnimi izzivi in strokovnjaki z raznih področij materinske oskrbe, so lahko vir odličnih nasvetov, kako do več časa zase.

Preusmerjanje pozornosti

V primeru AČSD in DIR lahko zmanjšamo intenzivnost občutenja s preusmerjanjem lastne pozornosti na kaj drugega (dojimo v družbi, med dojenjem opazujemo dogajanje okoli sebe, držimo ledeno kocko, …). V pomoč pri tem so nam lahko sprostitvene tehnike ter prakse, ki učijo urjenje in sproščanje fokusa (joga, taj či, meditacija, …).

Dodatna pomoč pri AČSD

  • Ker se AČSD pogosto pojavi pri dojenju malčkov, lahko dojenje nekoliko omejimo, sploh, če otrok že uživa hrano in lepo napreduje.
  • Prav tako dober prijem je preusmerjanje pozornosti, tako da med dojenjem usmerimo svojo pozornost na kaj drugega: med dojenjem beremo knjigo, opazujemo dogajanje v parku, držimo ledeno kocko
  • Mame poročajo, da se AČSD lahko pojavi pred menstruacijo ali ob drugih hormonskih spremembah, zato se lahko z opazovanjem svojih občutkov in telesa predhodno pripravimo na simptome, ki jih prinaša

Dodatna pomoč pri DIR

  • Ker se DIR pojavi ob izcejalnem refleksu, se lahko na to pripravimo in se vmes zamotimo, tako da pozornost umerimo drugam (kot je opisano pri AČSD).
  • Poleg tega je spodbudno dejstvo, da DIR traja le nekaj minut in da pogosto sčasoma izzveni.

Telesni dotik je lahko v določenih primerih tudi zdravilo ob predoziranju telesnega stika, posebno, kadar je dotik usmerjen v skrb zase. Masaža lahko deluje sprostilno.

Originalen članek z navedbo virov in literature lahko najdete tukaj.

Aleksandra Brlan

Aleksandra Brlan

Aleksandra Brlan je ustanoviteljica središča za pomoč pri dojenju, SRČNA (www.srcna.si in www.facebook.com/srcna.si) in je svetovalka za dojenje s certifikati UNICEF s področja dojenja. Je članica Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije ter ustanoviteljica fb skupine Dojenje po prvem letu. Svoje znanje stalno nadgrajuje na formalne in neformalne načine.
Aleksandra Brlan

Latest posts by Aleksandra Brlan (see all)

Ocena:
[Skupaj: 1 povprečno: 5]

Morda vas zanima tudi ...

Dodaj odgovor